Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jeva (395-419) 
- razporejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razporeja: razporejevalec del ♪
- razpredeljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razporejati, razvrščati: razpredeljevati teorije po medsebojni podobnosti ali različnosti ♪
- razseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo ♪
- razseljeváti -újem nedov. (á ȗ) z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: okupatorji so razseljevali domače prebivalstvo razseljeváti se odseljevati se v več krajev: prebivalci hribovskih vasi so se razseljevali v industrijska središča ♪
- razslojevánje -a s (ȃ) glagolnik od razslojevati: razslojevanje družbe, prebivalstva / razredno, stanovsko razslojevanje; razslojevanje na vasi ♪
- razslojeváti -újem nedov. (á ȗ) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo // povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik ♪
- razsojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsojevalec 2. knjiž. ocenjevalec: razsojevalec gledaliških del ♪
- razsojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsojanje: razsojevalni kriteriji / razsojevalni akt ♪
- razsoljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsoljevanje: razsoljevalni postopek / razsoljevalna posoda ♪
- razsoljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razsoljevati: razsoljevanje morske vode; naprave za razsoljevanje / razsoljevanje mesa ♪
- razsoljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati sol iz česa: preslano zelenjavo razsoljujejo v vodi // spreminjati morsko vodo v sladko: ta naprava razsoljuje morsko vodo 2. agr. prepajati meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoljevati in prekajevati meso ♪
- razstreljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj razstreljuje: razstreljevalec v kamnolomu, rudniku ♪
- razstreljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstreljevanje: razstreljevalna snov / razstreljevalno delo ♪
- razstreljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razstreljevati: razstreljevanje mostov, zgradb; razstreljevanje z dinamitom / v kamnolomu, rudniku so začeli z razstreljevanjem; strokovnjak za razstreljevanje / razstreljevanje plazov ♪
- razstreljeváti -újem nedov. (á ȗ) z razstrelivom povzročati, da se kaj razleti, uniči: razstreljevati mostove, zgradbe; razstreljevati z minami / delavci v kamnolomu že ves dan vrtajo in razstreljujejo; razstreljevati premog, skale ♪
- razstrupljeválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava ♪
- razstrupljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razstrupljevati: razstrupljevanje plina, odpadne vode ♪
- razstrupljeváti -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati strup iz česa: razstrupljevati plin ♪
- razsvetljeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: razsvetljevalci in drugi odrski delavci 2. prosvetitelj: narodni buditelj in razsvetljevalec ♪
- razsvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljevanje: razsvetljevalna priprava / razsvetljevalna tehnika / razsvetljevalne težnje; razsvetljevalno delovanje ♪
- razsvetljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razsvetljevati: razsvetljevanje javnih prostorov; razsvetljevanje z reflektorji / razsvetljevanje ljudi / razsvetljevanje dejstev ♪
- razsvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: močna luč razsvetljuje križišče; razsvetljevati mesto, ulice; razsvetljevati z reflektorji / pot mu je razsvetljevala mesečina; pren., ekspr. njen obraz je razsvetljeval prijeten nasmeh ∙ ekspr. s svojim tovarištvom nama je razsvetljeval življenje ga delal lepšega, prijetnejšega 2. s poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: kot učitelj je razsvetljeval mladino; načrtno razsvetljevati ljudi 3. redko razjasnjevati, pojasnjevati: razprava razsvetljuje probleme delavskega gibanja razsvetljujóč -a -e: vse pristanišče razsvetljujoča luč;
razsvetljujoča moč knjige ♪
- razširjeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj razširja: razširjevalec novih idej, vere / razširjevalec gledališke kulture; razširjevalci tiska / razširjevalci teh semen so ptice raznašalci ♪
- razširjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razširjanje: razširjevalna priprava ♦ mont. razširjevalni sveder ♪
- razširjeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od razširjevalec: razširjevalka novih idej ♪
270 295 320 345 370 395 420 445 470 495 
