Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jeva (376-400)
- razjasnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razjasnjevati: razjasnjevanje dejstev, stališč / njegovo razjasnjevanje se nam ni zdelo verjetno ♪
- razjasnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje 2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave 3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje ♪
- razkrojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razkraja: razkrojevalci odmrlih rastlin in živali / knjiž. razkrojevalci delavske enotnosti ♪
- razkrojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkrojevanje: razkrojevalni proces / razkrojevalno delovanje bakterij / razkrojevalne ideje ♪
- razkrojeválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od razkrojevalec: bakterije so razkrojevalke organskih snovi / razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov ♪
- razkrojevánje -a s (ȃ) glagolnik od razkrojevati: razkrojevanje snovi; proces razkrojevanja / razkrojevanje enotnosti ♪
- razkrojeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: razkrojevati hranilne snovi 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: to je začelo razkrojevati stranko / razkrojevati delavsko enotnost ♪
- razmejevánje -a s (ȃ) glagolnik od razmejevati: razmejevanje zemljišč / razmejevanje duševnih pojavov; razmejevanje med umskim in fizičnim delom ♪
- razmejeváti -újem nedov. (á ȗ) določati, označevati mejo med čim: razmejevati zemljišča / razmejevati duševne pojave med seboj / razmejevati dobro od slabega ločevati ♪
- razmišljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor (rad) razmišlja: samoten razmišljevalec ♪
- razmišljeváti -újem nedov. (á ȗ) razmišljati: razmišljevati o umetnosti / hodil je po sobi in razmišljeval / dolgo je razmišljeval, kaj naj stori razmišljujóč -a -e: razmišljujoč o tem, je hodil po cesti; razmišljujoč človek ♪
- razodtujevánje -a s (ȃ) knjiž. odpravljanje, prenehanje odtujevanja: razodtujevanje človeka ♪
- razpaljeváti -újem nedov. (á ȗ) star. 1. razvnemati, podžigati: to je razpaljevalo njihove strasti 2. spodbujati, navduševati: s svojimi besedami je razpaljeval ljudi k delu ♪
- razpeljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljevati vrvi / razpeljevati vinsko trto po zidu 2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je razpeljevala mladiče 3. redko razvažati: razpeljevati gnoj ♪
- razplinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razplinjevati: razplinjevanje jekla ♪
- razplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) teh. odstranjevati pline iz česa: razplinjevati jeklo ♪
- razplojeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost ♪
- razplojevánje -a s (ȃ) knjiž. razmnoževanje: razplojevanje zajcev / načini razplojevanja ♪
- razplojeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razmnoževati: razplojevati živali; te vrste se hitro razplojujejo ♪
- razporejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razporeja: razporejevalec del ♪
- razpredeljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razporejati, razvrščati: razpredeljevati teorije po medsebojni podobnosti ali različnosti ♪
- razseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo ♪
- razseljeváti -újem nedov. (á ȗ) z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: okupatorji so razseljevali domače prebivalstvo razseljeváti se odseljevati se v več krajev: prebivalci hribovskih vasi so se razseljevali v industrijska središča ♪
- razslojevánje -a s (ȃ) glagolnik od razslojevati: razslojevanje družbe, prebivalstva / razredno, stanovsko razslojevanje; razslojevanje na vasi ♪
- razslojeváti -újem nedov. (á ȗ) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo // povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik ♪
251 276 301 326 351 376 401 426 451 476