Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jeva (376-400)


  1.      razjasnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razjasnjevati: razjasnjevanje dejstev, stališč / njegovo razjasnjevanje se nam ni zdelo verjetno ♪
  2.      razjasnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje 2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave 3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje ♪
  3.      razkrojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razkraja: razkrojevalci odmrlih rastlin in živali / knjiž. razkrojevalci delavske enotnosti ♪
  4.      razkrojeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkrojevanje: razkrojevalni proces / razkrojevalno delovanje bakterij / razkrojevalne ideje ♪
  5.      razkrojeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od razkrojevalec: bakterije so razkrojevalke organskih snovi / razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov ♪
  6.      razkrojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razkrojevati: razkrojevanje snovi; proces razkrojevanja / razkrojevanje enotnosti ♪
  7.      razkrojeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: razkrojevati hranilne snovi 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: to je začelo razkrojevati stranko / razkrojevati delavsko enotnost ♪
  8.      razmejevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razmejevati: razmejevanje zemljišč / razmejevanje duševnih pojavov; razmejevanje med umskim in fizičnim delom ♪
  9.      razmejeváti  -újem nedov. (á ȗ) določati, označevati mejo med čim: razmejevati zemljišča / razmejevati duševne pojave med seboj / razmejevati dobro od slabega ločevati ♪
  10.      razmišljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor (rad) razmišlja: samoten razmišljevalec ♪
  11.      razmišljeváti  -újem nedov. (á ȗ) razmišljati: razmišljevati o umetnosti / hodil je po sobi in razmišljeval / dolgo je razmišljeval, kaj naj stori razmišljujóč -a -e: razmišljujoč o tem, je hodil po cesti; razmišljujoč človek ♪
  12.      razodtujevánje  -a s (ȃ) knjiž. odpravljanje, prenehanje odtujevanja: razodtujevanje človeka ♪
  13.      razpaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. razvnemati, podžigati: to je razpaljevalo njihove strasti 2. spodbujati, navduševati: s svojimi besedami je razpaljeval ljudi k delu ♪
  14.      razpeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljevati vrvi / razpeljevati vinsko trto po zidu 2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je razpeljevala mladiče 3. redko razvažati: razpeljevati gnoj ♪
  15.      razplinjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razplinjevati: razplinjevanje jekla ♪
  16.      razplinjeváti  -újem nedov. (á ȗ) teh. odstranjevati pline iz česa: razplinjevati jeklo ♪
  17.      razplojeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost ♪
  18.      razplojevánje  -a s (ȃ) knjiž. razmnoževanje: razplojevanje zajcev / načini razplojevanja ♪
  19.      razplojeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razmnoževati: razplojevati živali; te vrste se hitro razplojujejo ♪
  20.      razporejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razporeja: razporejevalec del ♪
  21.      razpredeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razporejati, razvrščati: razpredeljevati teorije po medsebojni podobnosti ali različnosti ♪
  22.      razseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo ♪
  23.      razseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: okupatorji so razseljevali domače prebivalstvo razseljeváti se odseljevati se v več krajev: prebivalci hribovskih vasi so se razseljevali v industrijska središča ♪
  24.      razslojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razslojevati: razslojevanje družbe, prebivalstva / razredno, stanovsko razslojevanje; razslojevanje na vasi ♪
  25.      razslojeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo // povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA