Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jeva (345-369) 
- prisiljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisiljevanje: prisiljevalne metode / policija, sodstvo in drugi prisiljevalni organi ♪
- prisiljevánje -a s (ȃ) glagolnik od prisiljevati: s prisiljevanjem ne bodo veliko dosegli; ekonomsko, fizično prisiljevanje; načini prisiljevanja ♪
- prisiljeváti -újem nedov. (á ȗ) s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiljevati koga k delu; prisiljeval jih je, da so izpolnjevali njegove zahteve // delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: pomanjkanje jih prisiljuje k varčevanju, da varčujejo; s hojo sem in tja se je prisiljeval, da ni zaspal ● ekspr. njegove pesmi ne obvezujejo in ne prisiljujejo dovolj niso dovolj prepričljive ♪
- pritajeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikrivati: pritajuje dejansko stanje / pritajevati denar // delati, da kdo česa ne more opaziti: pritajeval je svoja čustva; več let je pritajevala svoje trpljenje 2. zmanjševati intenzivnost česa: ko je govoril, je pritajeval glas; pritajevati smeh / pritajevati dih zadrževati pritajeváti se 1. delati se manj opaznega, manj vidnega: pritajevali so se za gostim grmovjem / ekspr. nizke hišice se boječe pritajujejo med visokim drevjem 2. ne izražati, kazati svojih misli, nazorov: pred njim se pritajuje; dovolj smo se lagali in pritajevali pritajujóč -a -e: čakal je, pritajujoč
dihanje pritajeván -a -o: pritajevan vzdih; pritajevana bolečina ♪
- pritrjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj pritrjuje: pritrjevalec sponk 2. kdor pritrjuje čemu, se strinja s čim: njegov predlog je imel veliko pritrjevalcev ♪
- pritrjeválen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje: pritrjevalna priprava 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrjevalno molčanje pritrjeválno prisl.: pritrjevalno kimati ♪
- pritrjevánje -a s (ȃ) glagolnik od pritrjevati: pritrjevanje napisov / besede so v množici vzbujale pritrjevanje; glasno pritrjevanje ♪
- pritrjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjevati kljuke; pritrjevati podkvice na podplate; pritrjevati z vijaki 2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izražati, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: pogledal je sogovornika, ki mu je pritrjeval; to so bili hudi časi, je pritrjeval; z glavo, glasno so mu pritrjevali / umetnikove oči več vidijo. Da, da, mu je hitel pritrjevati / pritrjevati mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim; zmeraj pritrjuje svojemu šefu soglaša z njegovim mnenjem, ravnanjem; iz strahu je vsemu pritrjevala 3. z besedo, kretnjo izražati, da je v vprašanju povedano v
skladu a) z resničnostjo: vprašala je otroke, če so že bili na morju. Vsi so pritrjevali b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi šli radi na izlet, so vsi pritrjevali pritrjeváje: pritrjevaje povesi glavo pritrjujóč -a -e: pritrjujoč pogled; pritrjujoče pripombe ♪
- privoljeváti -újem nedov. (á ȗ) z besedo, kretnjo izražati, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje: privoljevati v poroko s kom ♪
- prosvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prosvetljevanje: prosvetljevalna vloga knjige / knjiž. prosvetljevalni proces ♪
- prosvetljevánje -a s (ȃ) glagolnik od prosvetljevati: prosvetljevanje podeželskega prebivalstva / zdravstveno prosvetljevanje ♪
- prosvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) s poučevanjem, izobraževanjem prizadevati si, da bi kdo mislil, delal brez predsodkov, razumno: prosvetljevati kmečko prebivalstvo / zdravstveno prosvetljevati ♪
- ranjeváti -újem nedov. (á ȗ) povzročati, delati rane: ob trganju cvetja so ga ranjevali ostri trni / ekspr. njegovi pogledi so jo ranjevali ♪
- ravnateljevánje -a s (ȃ) glagolnik od ravnateljevati: med njegovim ravnateljevanjem je prišlo do mnogih sprememb v zavodu ♪
- ravnateljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti ravnatelj: ravnateljeval je petnajst let ♪
- razbremenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razbremenjevanje: razbremenjevalno razkladanje / razbremenjevalne okoliščine ♪
- razbremenjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. jemati breme, težek predmet s česa: razbremenjevati tovorno vozilo; pren. s pripovedovanjem si je razbremenjeval vest 2. delati, da ima kdo manj dela, dolžnosti: gospodinjski stroji razbremenjujejo zaposlene ženske / razbremenjevati koga skrbi ♪
- razčlenjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ugotavlja sestavne dele česa: dober, površen razčlenjevalec; razčlenjevalec razmer ♪
- razčlenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razčlenjevanje: razčlenjevalna metoda / kritično razčlenjevalni opis razmer ♪
- razčlenjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela ♪
- razčlenjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: reke razčlenjujejo pokrajino // delati kaj členovito: morje s svojim delovanjem razčlenjuje obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa: v članku razčlenjuje sodobno poezijo; izčrpno, natančno razčlenjevati; razčlenjevati do podrobnosti ∙ pravilnik razčlenjuje določila zakona jih podrobneje določa; publ. pravilno razčlenjevati položaj presojati, ocenjevati razčlenjujóč -a -e: površno razčlenjujoč probleme, je marsikdaj napačno sklepal; razčlenjujoč človek ♪
- razdeljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razdeljuje: razdeljevalec časopisov, hrane ♪
- razdeljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdeljevanje: dobro organizirati razdeljevalno mrežo / razdeljevalne naprave ♪
- razdeljeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razdeljevalec: razdeljevalka malice ♪
- razdeljeválnica -e ž (ȃ) prostor za razdeljevanje: urediti razdeljevalnico mleka ♪
220 245 270 295 320 345 370 395 420 445 
