Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jeva (226-250)



  1.      podcenjevánje  -a s () glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo
  2.      podcenjeváti  -újem nedov.) prisojati čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: ne podcenjuje ga; fant se preveč podcenjuje / podcenjevati nevarnost podcenjeván -a -o: v javnosti podcenjevan pesnik
  3.      podeljevánje  -a s () glagolnik od podeljevati: podeljevanje medalj / podeljevanje akademskih naslovov; podeljevanje posojil, štipendij / podeljevanje vlog v gledališču
  4.      podeljeváti  -újem nedov.) dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: dekan je začel podeljevati diplome; podeljevati odlikovanja // knjiž. dajati sploh: podeljevati posestva / podeljevati kredite / podeljevati plemiške naslove
  5.      podjarmljeválec  -lca [c in lc] m () ekspr. osvajalec, zavojevalec: fašistični podjarmljevalci
  6.      podjarmljeváti  -újem nedov.) redko podjarmljati: podjarmljevati sosednje narode
  7.      podkrepljeváti  -újem nedov.) 1. delati, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepljevati vtise z argumenti / podkrepljevati besede s pogledi / glavni vhod podkrepljujeta stebra z reliefi poudarjata 2. knjiž., redko utrjevati, povečevati: njena kratkotrajna pričujočnost samo podkrepljuje občutek osamljenosti
  8.      podvojeváti  -újem nedov.) redko podvajati: podvojevati cene / pravilno gnojenje podvojuje pridelek množi, veča
  9.      pogojevánje  -a s () glagolnik od pogojevati: pogojevanje pesnikovega razvoja ♦ psih. učenje na osnovi pogojnih refleksov
  10.      pogojeváti  -újem nedov.) publ. 1. ustvarjati pogoje za kaj: delo pogojuje človekov življenjski obstoj; to so najpomembnejša področja, ki pogojujejo razvoj celotnega gospodarstva / zdravje pogojuje srečo, uspeh je pogoj za 2. biti vzrok česa, vplivati na kaj: izseljevanje pogojuje želja po višjem osebnem standardu; tak razplet zadeve so pogojevale tedanje razmere / mnoga sporna vprašanja pogojujejo takojšen sklic konference
  11.      pojasnjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor pojasnjuje: pojasnjevalec je za hip utihnil / pojasnjevalec glasbene oddaje
  12.      pojasnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pojasnjevanje: pojasnjevalni postopek / pojasnjevalni napisi; pojasnjevalna risba ♦ lingv. pojasnjevalni veznik vzročni priredni veznik za pojasnjevanje prej povedanega pojasnjeválno prisl.: o gostovanju so časopisi pisali pojasnjevalno, ne pa ocenjevalno
  13.      pojasnjevánje  -a s () glagolnik od pojasnjevati: pojasnjevanje nejasnih vprašanj / pojasnjevanje odločitve / njegovo pojasnjevanje je neverjetno
  14.      pojasnjeváti  -újem nedov.) 1. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: pojasnjevati učencem nove pojme / vsako sliko pojasnjuje kratek tekst // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: z rokami je pojasnjeval tujcu, naj hitro odide / pojasnjeval jim je, da tega ni storil on / na zahtevo bralca uredništvo pojasnjuje, da gre za pomoto 2. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo pojasnjuje njegov nenadni odhod / pojasnjevati razmerje do življenja ◊ lingv. odvisniki pojasnjujejo nadredne stavke
  15.      pojenjeváti  -újem nedov.) raba peša ponehavati, nehavati: vihar pojenjuje / ogenj v peči že pojenjuje
  16.      pokašljevánje  -a s () glagolnik od pokašljevati: začelo se je s pokašljevanjem in zbadanjem v prsih / suho pokašljevanje pogrebcev
  17.      pokašljeváti  -újem nedov.) 1. v presledkih (rahlo) kašljati: pokašljeval je in stokal; pokašljevala je vso zimo / suho pokašljuje ne da bi izkašljeval / v zadregi je pokašljeval 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel pokašljevati pokašljeváje: pokašljevaje se je slačil pokašljujóč -a -e: pokašljujoči bolniki
  18.      pokristjanjevánje  -a s () glagolnik od pokristjanjevati: pokristjanjevanje Slovanov; proces pokristjanjevanja
  19.      pokristjanjeváti  -újem nedov.) delati kaj krščansko: pokristjanjevati prebivalce
  20.      pomajeváti  -újem nedov.) v presledkih majati: veter je pomajeval veje / pomajevati z glavo; široko je stopal in se pomajeval v plečih
  21.      pomirjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor pomirja: med množico so se pojavili pomirjevalci; nastopati kot pomirjevalec
  22.      pomirjeválen  -lna -o prid. () ki pomirja: njen glas je bil pomirjevalen; pomirjevalne besede / pomirjevalna vloga neuvrščenih držav / pomirjevalno sredstvo, zdravilo pomirjeválno prisl.: pomirjevalno govoriti; pomirjevalno vplivati na nasprotnika
  23.      pomirjeválo  -a s (á) pomirjevalno sredstvo: jemati pomirjevala; korenika te rastline se uporablja kot pomirjevalo za srce
  24.      pomirjevánje  -a s () glagolnik od pomirjevati: pomirjevanje razburjenih ljudi / pomirjevanje med državami
  25.      pomirjeváti  -újem nedov.) pomirjati: ljudje so ga začeli pomirjevati / pomirjevati otroke / tišina ga je pomirjevala; to ga duševno pomirjuje pomirjujóč -a -e: pomirjujoč glas; prisl.: nanj vpliva pomirjujoče

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA