Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jeva (20-44)

20.      doseljevánje  -a s (ȃ) priseljevanje: doseljevanje tujega prebivalstva; doseljevanje v mesta ♪
21.      doseljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) priseljevati se: v mesto se doseljujejo ljudje s podeželja ♪
22.      dovoljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od dovoljevati: dovoljevanje posojil ♪
23.      dovoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati dovoljenje, pristanek za kaj: starši mu dovoljujejo, da hodi v kino; nerada ji dovoljuje, da se druži s tistim dekletom / ostal bi še, pa mi delo ne dovoljuje; pomagal ti bom, kolikor mi bodo razmere dovoljevale / publ. skakalnica dovoljuje skoke do sto metrov dovoljeváti si večkrat upati si, drzniti si storiti kaj: dovoljuje si obiskovati ga tudi pozno zvečer; vse si dovoljuje / kot vljudnostna fraza dovoljujem si kratko vprašanje ♪
24.      dvobojeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se dvobojuje: dvobojevalca sta prišla na dogovorjeno mesto ♪
25.      dvobojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od dvobojevati se: v dvobojevanju je bil pravi mojster / besedno dvobojevanje ♪
26.      dvobojeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) bojevati se v dvoboju: za vsako malenkost se je hotel dvobojevati; pren. dvobojevati se v besedah ♪
27.      hojévati  -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: po tej poti je hojeval v šolo ♪
28.      izbojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izbojevati: izbojevanje svobode, zmage ♪
29.      izbojeváti  -újem dov. (á ȗ) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: izbojevati svobodo, zmago; izbojevati si mir z orožjem / knjiž., z notranjim predmetom izbojevati boj 2. s prizadevanjem priti do česa: izbojevati pravico; izbojeval mu je vstop v višje kroge izbojeván -a -o: izbojevana enakopravnost ♪
30.      izglajevánje  tudi zglajevánje -a s (ȃ) glagolnik od izglajevati: izglajevanje površine, usnja / izglajevanje nasprotij, razlik ♪
31.      izglajeváti  -újem tudi zglajeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj gladko, ravno: izglajevati površino kamna; pren. izglajevati pot napredku 2. povzročati, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izglajevati nasprotja, neenakosti ♪
32.      izgrajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izgrajevati: izgrajevanje miru v svetu; izgrajevanje socialističnih odnosov; izgrajevanje sistemov za delitev dohodka / posvetiti vso skrb strokovnemu izgrajevanju ♦ biol. izgrajevanje in razgrajevanje beljakovin; prim. zgrajevanje ♪
33.      izgrajeváti  -újem nedov. (á ȗ) publ. 1. z gradnjo, grajenjem dajati čemu dokončno podobo, obliko: stavbo te dni izgrajujejo; pren. izgrajevati metodo dela; izgrajevati socializem // z gradnjo gospodarskih in drugih objektov dosegati višjo stopnjo razvitosti: obnavljati in izgrajevati deželo 2. povzročati pozitiven razvoj osebnosti, zlasti v političnem pogledu: izgrajevati mladino; politično se izgrajevati / izgrajevati ljudi v resnične predstavnike delovnega ljudstva / izgrajevati komunistično zavest; prim. zgrajevati ♪
34.      izkašljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izkašljevati: to zdravilo olajšuje izkašljevanje ♪
35.      izkašljeváti  -újem nedov. (á ȗ) izmetavati (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: bolnik izkašljuje gnoj, kri ♪
36.      izmenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izmenjavo ali izmenjavanje: izmenjevalni rok / izmenjevalni procesi ♪
37.      izmenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž., redko menjavati, zamenjavati: izmenjevati sestavne dele 2. publ. dajati, pošiljati drug drugemu: izmenjevati knjige / izmenjevati si vtise o čem ♪
38.      izmišljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor si kaj izmišlja: kaj pa verjameš takemu izmišljevalcu / pisatelj je dober izmišljevalec zgodb ♪
39.      izmišljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izmišljevati si: sit sem njegovega izmišljevanja ♪
40.      izmišljeváti si  -újem si in zmišljeváti si -újem si nedov. (á ȗ) izmišljati si: izmišljevati si izgovore / star. izmišljevati pesmi pisati pesmi, pesniti / izmišljevati si strahove / o njej si izmišljuje vse mogoče / ko boš sam služil, si boš lahko izmišljeval, pog. se boš lahko izmišljeval, kaj bi jedel ♪
41.      izpeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izpeljevati: izpeljevanje načrta / izpeljevanje formule ◊ filoz. postopek, pri katerem se na podlagi vnaprej določenih pravil dobi iz ene formule druga, iz enega stavčnega vezja drugo ♪
42.      izpeljeváti  -újem tudi speljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izpeljevati načrt / nalogo je dobro izpeljeval 2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: sinica je izpeljevala mladiče; lastovke se že izpeljujejo 3. prihajati do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa: izpeljevati pravila, sklepe iz teorije, iz primerjalnega gradiva / izpeljevati matematične formule 4. knjiž. razlagati razvojno pot česa: znanstveniki so izpeljevali nastanek živali; ime tega kraja se izpeljuje iz osebnega imena 5. lingv. tvoriti (nove) besede iz podstave s priponami: izpeljevati primernik iz osnovnika 6. star. z vztrajnim spraševanjem poizvedovati: izpeljevala ga je o sosedovem fantu; iz otrok je skušala izpeljevati, kaj vse imajo doma; prim. speljevati ♪
43.      izpolnjeválec  tudi spolnjeválec -lca [u̯n-u̯c tudi u̯n-lc] m (ȃ) kdor kaj izpolnjuje: izpolnjevalec naročil, obveznosti, ukazov; ekspr. bil je slep izpolnjevalec volje drugih / izpolnjevalec zamisli in načrtov ♪
44.      izpolnjeválka  tudi spolnjeválka -e [u̯n-u̯k tudi u̯n-lk] ž (ȃ) ženska oblika od izpolnjevalec: izpolnjevalka nalog ♪

   1 20 45 70 95 120 145 170 195 220