Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jen (876-900) 
- pohábljenček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od pohabljenec: dolgotrajno zdravljenje pohabljenčkov ♪
- pohábljenec -nca m (ȃ) pohabljen človek: starci in pohabljenci; pren., ekspr. moralni pohabljenec ♪
- pohábljenje -a s (ȃ) glagolnik od pohabiti: pohabljenje otrok zaradi bolezni ♪
- pohábljenka -e ž (ȃ) pohabljena ženska: grba mlade pohabljenke ♪
- pohábljenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost pohabljenega: huda pohabljenost; pren., ekspr. duševna pohabljenost ♪
- pohčérjenka -e ž (ẹ̑) ženska, ki je posvojena: oženil se je s pohčerjenko znanega umetnika ♪
- pohójenec -nca m (ọ́) ekspr. kdor je poškodovan zaradi hoje, stopanja po njem: kriki pohojencev ♪
- pohváljenec -nca m (á) kdor je pohvaljen: uvrstil se je med pohvaljence ♪
- pojávljenje -a s (ȃ) knjiž. pojavitev, pojav: pojavljenje vojakov na cestah ni nikogar presenetilo ♪
- pojénjati -am dov. (ẹ̄) raba peša ponehati, nehati: nevihta je že pojenjala; ko bo veter pojenjal, bodo šli na sprehod / bolečine so pojenjale / njegovo navdušenje je pojenjalo popustilo ♪
- pojenjávati -am nedov. (ȃ) raba peša ponehavati, nehavati: mraz pojenjava; proti večeru je streljanje pojenjavalo / njena vnema prav zdaj pojenjava popušča ♪
- pojenjeváti -újem nedov. (á ȗ) raba peša ponehavati, nehavati: vihar pojenjuje / ogenj v peči že pojenjuje ♪
- pokójen -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki je umrl: njen pokojni mož; pren., ekspr. pokojna Avstro-Ogrska 2. knjiž. ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja; miren: bolnik je zdaj pokojen // ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: pokojen obraz 3. knjiž. ki poteka brez motenj; miren: pokojno spanje // ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživlja pokojne dneve 4. knjiž. ki je brez hrupa, ropota; miren, tih: najti pokojen prostor / jutro je bilo jasno in pokojno pokójno prisl.: pokojno govoriti; dež pokojno rosi / v povedni rabi v sobi je bilo tiho in pokojno pokójni -a -o sam.: tudi on je že pokojni, med pokojnimi; spomin na pokojne / v osmrtnicah pogreb drage pokojne bo v soboto ♪
- pokristjánjenje -a s (ȃ) glagolnik od pokristjaniti: pokristjanjenje Slovanov ♪
- pokvárjenec -nca m (ȃ) ekspr. pokvarjen človek: izogibati se pokvarjencev; kriminalci in drugi pokvarjenci / kot psovka kako pa govoriš, pokvarjenec pokvarjeni ♪
- pokvárjenka -e ž (ȃ) ekspr. pokvarjena ženska: imeli so jo za pokvarjenko; prebrisana pokvarjenka ♪
- pokvárjenost -i ž (ȃ) značilnost pokvarjenega: pokvarjenost hrane / njegova moralna pokvarjenost ♪
- polítičnovzgójen -jna -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na politično vzgojo: političnovzgojna načela / političnovzgojno delo ♪
- pólizgovorjèn -êna -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȅ ọ̑-é) ki ni v celoti izgovorjen: polizgovorjena beseda / ekspr. polizgovorjeno namigovanje prikrito ♪
- pólnjenje -a [u̯n] s (ọ́) 1. glagolnik od polniti: polnjenje bazena; polnjenje in praznjenje / polnjenje mleka v papirnato embalažo / polnjenje klobas / stroj za polnjenje / polnjenje akumulatorjev ♦ gastr. vroče polnjenje pri katerem se da, vlije vroča jed, živilo v ogreto posodo, ki se takoj zapre 2. redko polnilo: odstraniti polnjenje ♪
- polómljenec -nca m (ọ́) ekspr. invalid, pohabljenec: po oglih so posedali polomljenci in siromaki ◊ gozd. (zaradi snega, viharja) polomljeno drevo ♪
- položájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na položaj: položajna neprimernost / položajne obveznosti ♦ jur. položajna plača do 1965 del plače javnih uslužbencev glede na njihov položaj, odgovornost ♪
- pólpozábljen -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-á) knjiž. skoraj pozabljen: polpozabljeni dogodki / polpozabljen pesnik ♪
- pólpriprávljen -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) ki ni popolnoma, do konca pripravljen: s seboj so vzeli polpripravljene jedi ♪
- póltrájen -jna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ā) agr. ki ostane določen krajši čas užiten, dober: poltrajni kruh; poltrajne klobase, konzerve ♪
751 776 801 826 851 876 901 926 951 976 
