Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jen (851-875) 
- podmúljenec -nca m (ȗ) redko potuhnjenec: temu podmuljencu nič ne verjamem ♪
- podmúrjen -a -o prid. (ū) nar. potuhnjen, neprijazen: podmurjen človek / podmurjen pogled podmúrjeno prisl.: podmurjeno gledati ♪
- podrejênec -nca m (é) knjiž. kdor je podrejen; podrejeni: imel je navado vpiti na svoje podrejence; odnos predstojnika do podrejenca ♪
- podrejênost -i ž (é) lastnost, stanje podrejenega: podrejenost naroda tuji državi / gospodarska, politična podrejenost / živeti v podrejenosti / nadrejenost in podrejenost pojmov ♪
- podrínjenec -nca m (ȋ) podtaknjenec: ugotovili so, da je podrinjenec ♪
- podružábljenje -a s (ȃ) zastar. podružbljenje: podružabljenje proizvajalnih sredstev / podružabljenje upravljanja ♪
- podrúžbljenje -a s (ȗ) glagolnik od podružbiti: podružbljenje proizvodnje / podružbljenje politike / podružbljenje upravljanja, vodenja ♪
- podrúžbljenost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost podružbljenega: podružbljenost proizvodnje ♪
- podržávljenje -a s (ȃ) glagolnik od podržaviti: podržavljenje rudnikov, tovarn ♪
- podtáknjenec -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci ♪
- poduhóvljenje -a s (ọ̑) glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni ♪
- poduhóvljenost -i ž (ọ̑) lastnost, stanje poduhovljenega: presenetila jih je poduhovljenost njegove fiziognomije; poduhovljenost in čustvena poglobljenost ♪
- podvójen -jna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko paren: podvojni organi; podvojna kost ♪
- podvojênost -i ž (é) lastnost, značilnost podvojenega: podvojenost mnenj, ocen / knjiž. moralna podvojenost dvoličnost ♪
- poenostávljenje -a s (ȃ) glagolnik od poenostaviti: poenostavljenje načina življenja; poenostavljenje procesa ♪
- poenostávljenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost poenostavljenega: neposrednost in pomenska poenostavljenost besedila; preprostost in poenostavljenost ♪
- poglobljênje -a s (é) glagolnik od poglobiti: poglobljenje rečne struge / poglobljenje v delo ♪
- poglobljênost -i ž (é) lastnost, značilnost poglobljenega: poglobljenost kanala / poglobljenost pesniškega izraza; poduhovljenost in čustvena poglobljenost / ekspr. pisati o problemu z veliko poglobljenostjo ♪
- pogójen -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pogoj: pogojna privolitev / pogojni vpis na fakulteto ◊ biol. pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; jur. pogojni izpust; pogojni odpust predčasna izpustitev obsojenca na prostost s pogojem, da ne bo storil do izteka kazni novega kaznivega dejanja; pogojna kazen; pogojna obsodba obsodba, pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna sodba; lingv. pogojni naklon naklon, ki izraža umišljeno, možno, zaželeno, potrebno glagolsko dejanje, stanje; pogojni stavek stavek, ki izraža pogoj pogójno prisl.: izpustiti, obsoditi pogojno ♪
- pogojênost -i ž (é) publ. lastnost, značilnost pogojenega: časovna, družbena pogojenost romana; človekova biološka in psihološka pogojenost / pogojenost od raznih dejavnikov odvisnost ♪
- pogréznjenje -a s (ẹ̑) glagolnik od pogrezniti: pogreznjenje tal / pogreznjenje v molk / pogreznjenje v delo ♪
- pogréznjenost -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje pogreznjenega: pogreznjenost tal / pogreznjenost v branje / trenutki globoke pogreznjenosti vase ♪
- pogubljênec -nca m (é) ekspr. kdor je pogubljen, izgubljen: potepuhi in pogubljenci ♪
- pogubljênje -a s (é) poguba: bil mu je v pogubljenje; pahniti koga v pogubljenje ♦ rel. večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti ♪
- pogubljênost -i ž (é) ekspr. stanje, značilnost pogubljenega, izgubljenega človeka: zaveda se svoje majhnosti in pogubljenosti ♪
726 751 776 801 826 851 876 901 926 951 
