Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (8.501-8.525)


  1.      nebó  -á s (ọ̑) 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno; nebo žari; ekspr. nebo visi nizko nad hišami; oblaki pokrivajo nebo; zvezda je padla z neba; dim se dviga proti nebu; gledal je v nebo, kakšno bo vreme; sonce je že visoko na nebu; modro, sinje, visoko nebo; nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; jugoslovansko nebo 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga 3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu 4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji) 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo; gnojno, vneto nebo 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba ● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom ◊ anat. mehko, trdo nebo ♪
  2.      nebódigatréba  m ed. neskl. (ọ́-ẹ́) 1. pog., ekspr. nepriljubljen, nezaželen človek: spoznal je, da jim je pravi nebodigatreba; poročila se je s tistim nebodigatreba ∙ ekspr. učiti se je moral vsega nebodigatreba nepotrebnega 2. evfem. hudič: sam nebodigatreba ga je dobil v oblast ♪
  3.      nebódijetréba  ž ed. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljena, nezaželena ženska: čimprej so se hoteli odkrižati te nebodijetreba ♪
  4.      nebódijihtréba  m mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljeni, nezaželeni ljudje: nekateri nebodijihtreba so hoteli vedeti, koliko vsa stvar stane; neskl. pril.: vznemirjali so ga nebodijihtreba komarji ♪
  5.      nebódijihtréba  ž mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljene, nezaželene ženske: te nebodijihtreba so ga kar naprej nadlegovale in motile pri delu ♪
  6.      neborè  -éta m (ȅ ẹ́) zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek ♪
  7.      nèbórec  -rca m (ȅ-ọ̑) kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje ♪
  8.      nèbŕzdan  -a -o prid. (ȅ-r̄) 1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. neugnan, razposajen: nebrzdan otrok / vesela, nebrzdana mladost 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: zgrabila ga je nebrzdana jeza; ljubil jo je z nebrzdano strastjo nèbŕzdano prisl.: nebrzdano jokati ♪
  9.      nèbŕzdanec  -nca m (ȅ-r̄) ekspr. neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: mladi nebrzdanci ♪
  10.      nèčásten  -tna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni časten: v njenih očeh je bila to nečastna poteza nèčástno prisl.: nečastno ravnati ♪
  11.      nečéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. knjiž. ničvreden, malovreden: ogibaj se ga, nečeden človek je / ukvarja se z nečednim poslom 2. evfem. umazan, zanemarjen: miza je pogrnjena z nečednim prtom; živi v zapuščeni, nečedni hiši ● knjiž. govori nečedne besede govori nespodobno, neprimerno; star. tisto nečedno bolezen je dobil spolno bolezen nečédno prisl.: nečedno govoriti, ravnati ♪
  12.      nèčíst  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma // ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi 2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli ● žarg., šport. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto teža ◊ kem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine ♪
  13.      nèčlénar  -ja m (ȅ-ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo ni sestavljeno iz členov, Ameria ♪
  14.      nèčlovéški  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki ni človeški: nečloveška bitja / ekspr.: s kaznjenci je bil zelo nečloveški; to so nečloveške zahteve; nečloveško ravnanje 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: od nečloveškega napora je že čisto oslabel; trpeti nečloveške muke, strahote; zaslišali so nečloveško vpitje / živi v nečloveških razmerah zelo slabih nèčlovéško prisl.: nečloveško so ga pretepli; nečloveško ravnati s kom; nečloveško se vesti ♪
  15.      nèdáven  -vna -o prid. (ȅ-á) časovno malo odmaknjen (v preteklost): nedavni časi / nedavna preteklost bližnja / star. do nedavnega časa sta bila prijatelja do pred kratkim nèdávno prisl.: sporazum so nedavno podpisali / nedavno (tega) sem ga obiskal pred kratkim; sam.: do nedavnega je bil zdrav; odločba je še pred nedavnim veljala ♪
  16.      nèdejávnost  -i ž (ȅ-ā) lastnost nedejavnega človeka: s svojo nedejavnostjo si ni pridobil ugleda / osamljenost ga je privedla do nedejavnosti ♪
  17.      nedélja  -e ž (ẹ́) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja; ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine; proslava bo v nedeljo, 9. februarja; v nedeljo zjutraj bom odšel na pot; vsako nedeljo pride na obisk; zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja // ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja ● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo ♪
  18.      nèdélo  -a s (ȅ-ẹ́) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela: duševno delo in nedelo / od nedela ne more biti utrujen / za nedelo ga ne bodo nikjer plačevali // knjiž. nedelavnost, neprizadevnost: daleč naokrog je bil znan po svojem nedelu ♪
  19.      nèdeterminíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni determiniran: zgodovinsko nedeterminiran pojav / nedeterminirano mišljenje ♪
  20.      nèdialéktičen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni dialektičen: nedialektična razlaga pojava / nedialektično mišljenje; nedialektično pojmovanje jezika nèdialéktično prisl.: nedialektično obravnavati, presojati ♪
  21.      nèdoglèd  -éda m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) 1. knjiž., redko oddaljenost, v kateri postane kaj nevidno: gledal je za čolnom, dokler mu ni izginil v nedogledu 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v nedogled izraža veliko a) krajevno oddaljenost: voda sega v nedogled; ravnina se širi v nedogled b) časovno oddaljenost: v nedogled te ne bo čakala; v nedogled odlašati rešitev / izpraševanje se vleče v nedogled ♪
  22.      nèdólg  -a -o [u̯g] prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ́) ekspr. ki ni zelo dolg, ni dolgotrajen: po nedolgi vožnji so se ustavili v majhnem, prijetnem mestu / v svojem nedolgem življenju ni imel dosti lepega ♪
  23.      nèdolóčen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni določen, ni jasen: dal mu je nedoločen odgovor; nedoločne izjave / sence nedoločnih oblik / obleka nedoločne barve nedoločljive ♦ lingv. nedoločni zaimek zaimek, ki ne kaže določno na predmetnost; nedoločna glagolska oblika neosebna glagolska oblika; nedoločna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje še neomenjeno, neznano lastnost ♪
  24.      nedólžen  -žna -o [u̯ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke ∙ ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati 2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce // vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija 3. ekspr. ki še ni spolno občeval: je še nedolžna; nedolžno dekle 4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko nedólžno prisl.: ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok nedólžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen ♪
  25.      nedólžnež  -a [u̯ž] m (ọ̑) ekspr. nedolžen človek: po krivem obsojen nedolžnež / delal se je nedolžneža, zdaj smo pa izvedeli o njem čudne reči ♪

   8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA