Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (8.026-8.050)


  1.      nadoknáditi  -im dov. (á ȃ) napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu; nadomestiti: primanjkljaj so hitro nadoknadili; nadoknaditi zamujeno / kdo bo nadoknadil škodo plačal, povrnil // zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega: ker s poklicnim delom ni zadovoljen, skuša to drugače nadoknaditi ♪
  2.      nadomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: nadomestna dejavnost / nadomestni deli; nadomestne surovine / nadomestno stanovanje // ki začasno prevzame funkcijo, delo koga drugega: nadomestna igralka / svojo nadomestno mater je imel kar rad ♦ jur. nadomestna kazen kazen, pri kateri se neizterljiva, neplačana denarna kazen spremeni v zaporno; nadomestna stvar stvar, ki se da nadomestiti z drugo stvarjo iste vrste, da se izpolni določena obveznost; nadomestne volitve volitve zaradi izjemne, neredne izpraznitve poslanskega mesta; lingv. nadomestna osnova osnova, ki z drugo, glede na izvor različno osnovo sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; ptt nadomestna izročitev izročitev pisma, pošiljke kakemu sorodniku, družinskemu članu naslovljenca, ker je naslovljenec odsoten 2. bot. ki zraste iz starega tkiva: nadomestni poganjek, popek; nadomestne korenine ♪
  3.      nadomestílo  -a s (í) 1. kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: najti, poiskati si nadomestilo; lepota je slabo nadomestilo poštenosti / zabava ne more biti nadomestilo za ustvarjalno življenje / ekspr. kar hitro je našel nadomestilo za pobeglo ženo / to ji je dal v nadomestilo za storjeno škodo / delati poskuse z nadomestilom z nadomestki 2. znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega: nadomestilo znaša pet tisoč dinarjev; izplačati nadomestilo; nadomestilo v obliki kredita / denarno, finančno nadomestilo ◊ jur. nadomestilo za osebni dohodek znesek, ki se dobi za čas bolezenskega, letnega dopusta, začasne brezposelnosti; nadomestilo za ločeno življenje znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec ♪
  4.      nadomestíti  -ím tudi nadoméstiti -im dov., nadomésti; nadoméstil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. prevzeti, dobiti položaj, funkcijo a) koga drugega: pri tem delu stroj ne more nadomestiti človeka; on bo nadomestil obolelo delavko / nobena organizacija ne more nadomestiti samoupravnih organov b) česa drugega iste vrste: železobetonski most je nadomestil lesenega / nobena knjiga ne more nadomestiti žive izkušnje; v tem filmu skuša slika nadomestiti besedilo // navadno v zvezi s s, z napraviti, da kaj drugega prevzame, dobi položaj, funkcijo česa: nadomestiti tujo besedo z domačo; nadomestiti naravno hrano z umetno / pri marsikaterem delu so človeka nadomestili s strojem / umrlega še dolgo ne bomo mogli nadomestiti / teta mu je nadomestila mater / dve deski sta mu nadomestili posteljo 2. napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so bolniku nadomestili kri / primanjkljaj v blagajni so hitro nadomestili; nadomestiti zamujeno / povzročeno škodo mu bo seveda nadomestil plačal, povrnil // zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega: kdor ni deležen ljubezni, skuša to kako drugače nadomestiti / izgubo je nadomestil // dodati manjkajoče: nadomestiti zalogo v trgovini nadomeščèn -êna -o tudi nadoméščen -a -o: manjkajoče šipe so nadomeščene z lepenko ♪
  5.      nadomestováti  -újem nedov. (á ȗ) star. nadomeščati: nadomestuj me, dokler se ne vrnem / pokvarjene dele nadomestovati z novimi / dve deski sta mu nadomestovali posteljo / nadomestovati izgubo ♪
  6.      nadoméščati  -am nedov. (ẹ́) 1. začasno imeti položaj, funkcijo a) koga drugega: nadomeščati direktorja, predsednika; nadomeščati obolelega igralca, učitelja / nadomeščal ga je v vseh zadevah / stroj ne more nadomeščati človeka b) česa drugega iste vrste: začasno bo ta stranska cesta nadomeščala glavno / prevodi ne morejo enakovredno nadomeščati izvirnikov; v tem stavku nedoločnik nadomešča predmetni odvisnik; umetne snovi vse bolj nadomeščajo naravne / žig nadomešča znamko // navadno v zvezi s s, z delati, da kaj drugega prevzame, dobiva položaj, funkcijo česa: nadomeščati obrabljene dele z novimi; to rusko črko nadomeščamo z znakom j / le kako bodo nadomeščali padle in ranjene / stric mu je nadomeščal očeta 2. delati, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so mu nadomeščali odtekajočo kri / pomanjkljivo znanje je nadomeščal s pridnostjo in vztrajnostjo / nadomeščati izgube ♪
  7.      nàdpáznik  -a m (ȁ-ȃ) do 1945 vodja skupine paznikov v jetnišnici ali kaznilnici: za vse kaznjence je skrbelo deset paznikov pod vodstvom enega nadpaznika ♪
  8.      nàdpovpréčen  -čna -o prid. (ȁ-ẹ̑) ki po meri, stopnji presega večino istovrstnega: nadpovprečna teža, višina novorojenčka / nadpovprečna nadarjenost, sposobnost, volja učencev / nadpovprečen hektarski donos pšenice // nav. ekspr. ki po lastnostih, kakovosti presega večino istovrstnega: to je nadpovprečen človek; film je delo nadpovprečnega režiserja / nadpovprečna pesem; nadpovprečno umetniško delo nàdpovpréčno prisl.: nadpovprečno inteligenten človek; nadpovprečno razvit otrok; sam.: take razmere ne omogočajo nič nadpovprečnega ♪
  9.      nàdrazrédnost  -i ž (ȁ-ẹ̑) lastnost, značilnost nadrazrednega: kritizirali so namišljeno nadrazrednost inteligence ♪
  10.      nàdreálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) knjiž. ki presega področje realnega, stvarnega: nadrealen prostor in čas / prikazovanje nadrealnega sveta / mesto je v romanu predstavljeno kot nadkrajevna, nadčasovna, skratka: nadrealna celota ♪
  11.      nadréden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nadrejen, vodilen: pri tem skladatelju je harmonija nadredni element ♦ lingv. nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek ♪
  12.      nadredíti  -ím dov., nadrédil (ȋ í) narediti, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadredili so ga večji skupini delavcev // dati prednost čemu iste vrste: tuji besedi nadrediti domačo nadrejèn -êna -o: nadrejen položaj; imeti nadrejeno vlogo ♦ lingv. nadrejeni sinonim; sam.: trudil se je za naklonjenost nadrejenih ♪
  13.      nadrédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nadrejenost, vodilnost: nadrednost njegovega položaja ga je odvračala od tega sklepa ♦ lingv. nadrednost glavnega stavka ♪
  14.      nadréjati  -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadrejati posameznike // dajati prednost čemu iste vrste: nadrejati bolj rabljene besede ♪
  15.      nàdresníčen  -čna -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega ♪
  16.      nadréti  -dêrem tudi -drèm dov., stil. naderó; naderíte; nadŕl (ẹ́ é, ȅ) ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti kam: na trg je nadrlo polno ljudi ♪
  17.      nadŕgniti  -em dov., tudi nadrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem spraviti na kaj: meso nadrgniti s soljo; nadrgniti se s kremo ♪
  18.      nadrobíti  -ím dov., nadróbil (ȋ í) 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure // reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil nadrobljèn -êna -o: v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic ♪
  19.      nàdstávba  -e ž (ȁ-ȃ) knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in njeno nadstavbo / duhovna, ideološka, kulturna, politična nadstavba družbe; idejna nadstavba umetniškega dela ♦ soc. družbena nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti ♪
  20.      nadstrópje  -a s (ọ̑) 1. del stavbe med dvema stropoma od pritličja navzgor: stavba ima klet, pritličje in dve nadstropji; prvo nadstropje; terasa v nadstropju / hiša je zidana v dve nadstropji je dvonadstropna / pod zemljo bodo tri nadstropja etaže 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: ležišča v več nadstropjih ♪
  21.      nàdstváren  -rna -o prid. (ȁ-á ȁ-ā) knjiž. ki presega področje stvarnega, konkretnega: razpoznavati v umetnini nadstvarno simboliko / izsanjano nadstvarno življenje ♪
  22.      nàdsvetlôba  -e ž (ȁ-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo ♪
  23.      nàdsvetóven  -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo ♪
  24.      nadvladováti  -újem nedov. (á ȗ) imeti vodilen, gospodujoč položaj: nadvladuje jih s svojo veljavnostjo in močjo / na sliki nadvladuje črna barva prevladuje / knjiž. komaj je nadvladoval razburjenost obvladoval, premagoval ♪
  25.      nadvódje  -a s (ọ̑) navt. razdalja med robom glavnega krova in znamenjem, do katerega se sme natovorjena ladja potopiti: določiti nadvodje / potrdilo o nadvodju ♪

   7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA