Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (801-825)



  1.      osúpnjenost  -i ž () knjiž. osuplost: njene oči so izražale osupnjenost; od osupnjenosti je kar obstal
  2.      osvetljênost  -i ž (é) 1. lastnost, značilnost osvetljenega: slaba osvetljenost ceste / ekspr. pomanjkljiva osvetljenost problema ♦ fot. nepravilna osvetljenost filma; gled. osvetljenost odra 2. fiz. razmerje med svetlobnim tokom in osvetljeno površino pri pravokotnem vpadu: osvetljenost prostorov je šestdeset luksov; enota, priprava za merjenje osvetljenosti
  3.      osvobojênec  -nca m (é) kdor je osvobojen: osvobojenci so se zbrali pred taboriščem ♦ zgod. osvobojenec pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo
  4.      osvobojênje  -a s (é) glagolnik od osvoboditi: osvobojenje domovine / osvobojenje umetnosti od religije
  5.      osvobojênka  -e ž (é) ženska oblika od osvobojenec: osvobojenci in osvobojenke
  6.      osvobojênost  -i ž (é) ekspr. stanje osvobojenega: osvobojenost od odvisnosti, vplivov
  7.      otŕpnjenje  -a s () glagolnik od otrpniti: otrpnjenje mišic, sklepov, tilnika / iz otrpnjenja ga je zbudil glasen krik iz otrplosti
  8.      otŕpnjenost  -i ž () redko otrplost: odrevenelost in otrpnjenost / ni si znal odgovoriti, od kod ta čustvena, umska otrpnjenost
  9.      ovinkárjenje  -a s (á) glagolnik od ovinkariti: pogovarjati se odkrito, brez kakršnegakoli ovinkarjenja
  10.      ovójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ovoj ali ovijanje: ovojni material / ovojni papir / nekaj informacij o avtorju najdemo na ovojnem listu ovitkuelektr. ovojna napetost napetost, ki se inducira v enem ovoju; tisk. ovojna tiskovna plošča tiskovna plošča, ki se pripne na tiskovni valj
  11.      ozdrávljenec  -nca m () kdor je ozdravljen: hvaležni ozdravljenci so mu še večkrat pisali / iz bolnice so ga odpustili kot delnega ozdravljenca
  12.      ozdrávljenje  tudi ozdravljênje -a s (; é) glagolnik od ozdraviti: z operacijo niso dosegli popolnega ozdravljenja / ozdravljenje gospodarskega stanja
  13.      ozdravljênje  -a s (é) glagolnik od ozdraveti: izgubila je voljo do ozdravljenja / ozdravljenje duše, srca
  14.      ozkokrájen  -jna -o prid. () ki ima ozke krajce, krajevce: ozkokrajen klobuk, slamnik
  15.      ozlovóljenost  -i ž (ọ̑) knjiž. nejevolja: radovednost se je spremenila v ozlovoljenost / z obraza se mu bere ozlovoljenost
  16.      oznánjenje  -a s (ā) glagolnik od oznaniti: oznanjenje Pasteurjevih ugotovitev so pozdravili vsi znanstveniki
  17.      oznanjênje  -a s (é) v zvezah: rel. Gospodovo ali Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela
  18.      ozóbljenje  tudi ozobljênje -a s (ọ̑; é) glagolnik od ozobiti: ozobljenje žage / zobniki s poševnim ozobljenjem ozobjem
  19.      ožénjenec  -nca m (ẹ́) ekspr. poročen moški: kot oženjenec ni mogel napredovati // nav. mn. zakonec: delati prepire med oženjenci
  20.      ožívljenje  -a s () glagolnik od oživeti ali oživiti: oživljenje ponesrečenca / njeno duhovno oživljenje / gospodarsko oživljenje; oživljenje revolucionarnih idej
  21.      ožívljenost  -i ž () lastnost, značilnost oživljenega: oživljenost stvari / svoje oživljenosti niso prikrivali
  22.      ožúljenost  -i ž (ú) stanje ožuljenega: zaradi ožuljenosti nog ni mogel več hoditi
  23.      páljenka  -e ž (á) zastar. žganje: steklenica paljenke / češnjeva paljenka
  24.      párjenje  -a s (á) glagolnik od pariti, polivati: parjenje moke; parjenje perutnine; kotel za parjenje svinjske krme / parjenje lesa
  25.      párjenje  in parjênje -a s (á; é) glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA