Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jen (726-750)
- odrínjenec -nca m (ȋ) ekspr. kdor je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: Cankarjevi junaki so bohemi in odrinjenci ♪
- odrínjenost -i ž (ȋ) nav. ekspr. stanje odrinjenega človeka: imeti občutek odrinjenosti; osamljenost in odrinjenost ♪
- odséljenec -nca m (ẹ́) kdor se odseli: odseljenci niso nič vzeli s seboj ♪
- odsójen -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. osojen: smučati se na odsojnem pobočju ♪
- odstávljenec -nca m (ȃ) mladič, otrok, ki se ne hrani več z materinim mlekom: prostori za rejo odstavljencev; prebavne težave odstavljencev ♪
- odtujênec in odtújenec -nca m (é; ȗ) nav. ekspr. kdor se odtuji: postal je odtujenec; družbeni iztirjenci in človeški odtujenci ♪
- odtujênje in odtújenje -a s (é; ȗ) glagolnik od odtujiti: iskati vzroke za njegovo odtujenje družini ♪
- odtujênost in odtújenost -i ž (é; ȗ) lastnost, stanje odtujenega: odtujenost otrok in staršev / pisatelj obravnava temo o človekovi odtujenosti ♪
- odušévljenje -a s (ẹ̑) zastar. navdušenje: oduševljenje za napredne ideje / predstava je vzbudila veliko oduševljenje ♪
- odušévljenost -i ž (ẹ̑) zastar. navdušenost: pokazati svojo oduševljenost nad umetnino / z neprikrito oduševljenostjo so govorili o mladem pesniku z neprikritim navdušenjem ♪
- oglárjenje -a s (á) glagolnik od oglariti1: oglarjenje in drvarjenje ♪
- ognjén -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz ognja: ognjene iskre / ognjena notranjost zemlje žareča; ekspr. goreči gozd se je spremenil v veliko ognjeno morje 2. nav. ekspr. po barvi podoben ognju: njeni ognjeni lasje; ognjeni soj zahajajočega sonca / krilo kričeče, ognjene barve 3. ekspr. nanašajoč se na močnejše obstreljevanje: prebijati se skozi ognjen obroč / na borce se je usula ognjena toča 4. ekspr. ki ima veliko življenjsko moč, silo: fant je ognjen / isker, ognjen konj // ki vsebuje, izraža to moč, silo: njene ognjene oči žarijo / prisluhnili
so njegovim ognjenim besedam; oglasila se je ognjena pesem 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nastal je ognjen prepir / prevzela ga je ognjena strast / popil je še kozarec tega ognjenega terana zelo močnega ● ekspr. ognjeni jeziki so švigali kvišku plameni; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. ognjeni petelin na strehi ogenj, požar; ekspr. po nebu so švigale ognjene kače bliskalo se je; ekspr. ognjena krogla sonce ◊ vrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha ognjéno prisl.: ognjeno mu gleda v oči; ognjeno ga je zagovarjal;
ognjeno rdeč ♪
- ognjénec -nca m (ẹ̄) bot. rastlina z bleščečimi temno zelenimi pernatimi listi in navadno belimi cveti v češuljah; gorski silj ♪
- ognjeníca in ognjénica -e ž (í; ẹ̑) zastar. vročica, mrzlica: ima ognjenico ♪
- ognjeník -a m (í) kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava: ognjenik bruha, že dolgo miruje; delovanje, izbruh ognjenika; pobočje, vrh ognjenika; pren. kakšen ognjenik je bil ta človek v mladih letih ♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli ognjenik ki ne bruha več; podmorski ognjenik na morskem dnu ♪
- ognjeníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ognjenik: ognjeniško žrelo / ognjeniški izbruh ♪
- ognjenósec -sca m (ọ̑) nekdaj kdor nosi ogenj: ognjenosci so zažgali trdnjavo ♪
- ogovorjênec -nca m (é) kdor je ogovorjen: ogovorjenec ga ni takoj razumel ♪
- ográjen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ograjo: ograjna vrata / ograjna mreža ◊ jur. ograjno sodišče od 14. do 18. stoletja plemiško sodišče ♪
- ograjênost -i ž (é) stanje ograjenega: ograjenost dvorišča / publ. kratkovidna ograjenost kolektiva zaprtost, izoliranost ♪
- ogúljenec -nca m (ú) slabš. kdor je slabo, zanemarjeno oblečen: oguljenci in razcapanci ♪
- oguljenína -e ž (í) med. poškodba kože zaradi drgnjenja, podrgnjenja: konj ima na hrbtu oguljenino od sedla ♪
- ohlajênje -a s (é) ohladitev: ohlajenje zraka ♪
- ohránjenost -i ž (ā) lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe ♪
- okajênec -nca m (é) ekspr. kdor je (nekoliko) pijan, vinjen: še zadnji okajenec je zapustil gostilno ♪
601 626 651 676 701 726 751 776 801 826