Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (726-750)



  1.      odrínjenec  -nca m () ekspr. kdor je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: Cankarjevi junaki so bohemi in odrinjenci
  2.      odrínjenost  -i ž () nav. ekspr. stanje odrinjenega človeka: imeti občutek odrinjenosti; osamljenost in odrinjenost
  3.      odséljenec  -nca m (ẹ́) kdor se odseli: odseljenci niso nič vzeli s seboj
  4.      odsójen  -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. osojen: smučati se na odsojnem pobočju
  5.      odstávljenec  -nca m () mladič, otrok, ki se ne hrani več z materinim mlekom: prostori za rejo odstavljencev; prebavne težave odstavljencev
  6.      odtujênec  in odtújenec -nca m (é; ) nav. ekspr. kdor se odtuji: postal je odtujenec; družbeni iztirjenci in človeški odtujenci
  7.      odtujênje  in odtújenje -a s (é; ) glagolnik od odtujiti: iskati vzroke za njegovo odtujenje družini
  8.      odtujênost  in odtújenost -i ž (é; ) lastnost, stanje odtujenega: odtujenost otrok in staršev / pisatelj obravnava temo o človekovi odtujenosti
  9.      odušévljenje  -a s (ẹ̑) zastar. navdušenje: oduševljenje za napredne ideje / predstava je vzbudila veliko oduševljenje
  10.      odušévljenost  -i ž (ẹ̑) zastar. navdušenost: pokazati svojo oduševljenost nad umetnino / z neprikrito oduševljenostjo so govorili o mladem pesniku z neprikritim navdušenjem
  11.      oglárjenje  -a s (á) glagolnik od oglariti1: oglarjenje in drvarjenje
  12.      ognjén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz ognja: ognjene iskre / ognjena notranjost zemlje žareča; ekspr. goreči gozd se je spremenil v veliko ognjeno morje 2. nav. ekspr. po barvi podoben ognju: njeni ognjeni lasje; ognjeni soj zahajajočega sonca / krilo kričeče, ognjene barve 3. ekspr. nanašajoč se na močnejše obstreljevanje: prebijati se skozi ognjen obroč / na borce se je usula ognjena toča 4. ekspr. ki ima veliko življenjsko moč, silo: fant je ognjen / isker, ognjen konj // ki vsebuje, izraža to moč, silo: njene ognjene oči žarijo / prisluhnili so njegovim ognjenim besedam; oglasila se je ognjena pesem 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nastal je ognjen prepir / prevzela ga je ognjena strast / popil je še kozarec tega ognjenega terana zelo močnegaekspr. ognjeni jeziki so švigali kvišku plameni; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. ognjeni petelin na strehi ogenj, požar; ekspr. po nebu so švigale ognjene kače bliskalo se je; ekspr. ognjena krogla soncevrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha ognjéno prisl.: ognjeno mu gleda v oči; ognjeno ga je zagovarjal; ognjeno rdeč
  13.      ognjénec  -nca m (ẹ̄) bot. rastlina z bleščečimi temno zelenimi pernatimi listi in navadno belimi cveti v češuljah; gorski silj
  14.      ognjeníca  in ognjénica -e ž (í; ẹ̑) zastar. vročica, mrzlica: ima ognjenico
  15.      ognjeník  -a m (í) kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava: ognjenik bruha, že dolgo miruje; delovanje, izbruh ognjenika; pobočje, vrh ognjenika; pren. kakšen ognjenik je bil ta človek v mladih letih ♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli ognjenik ki ne bruha več; podmorski ognjenik na morskem dnu
  16.      ognjeníški  -a -o prid. () nanašajoč se na ognjenik: ognjeniško žrelo / ognjeniški izbruh
  17.      ognjenósec  -sca m (ọ̑) nekdaj kdor nosi ogenj: ognjenosci so zažgali trdnjavo
  18.      ogovorjênec  -nca m (é) kdor je ogovorjen: ogovorjenec ga ni takoj razumel
  19.      ográjen  -jna -o prid. () nanašajoč se na ograjo: ograjna vrata / ograjna mreža ◊ jur. ograjno sodišče od 14. do 18. stoletja plemiško sodišče
  20.      ograjênost  -i ž (é) stanje ograjenega: ograjenost dvorišča / publ. kratkovidna ograjenost kolektiva zaprtost, izoliranost
  21.      ogúljenec  -nca m (ú) slabš. kdor je slabo, zanemarjeno oblečen: oguljenci in razcapanci
  22.      oguljenína  -e ž (í) med. poškodba kože zaradi drgnjenja, podrgnjenja: konj ima na hrbtu oguljenino od sedla
  23.      ohlajênje  -a s (é) ohladitev: ohlajenje zraka
  24.      ohránjenost  -i ž (ā) lastnost, značilnost ohranjenega: dobra ohranjenost srednjeveške zgradbe
  25.      okajênec  -nca m (é) ekspr. kdor je (nekoliko) pijan, vinjen: še zadnji okajenec je zapustil gostilno

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA