Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (6.926-6.950)


  1.      lénto  prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja zategnjeno, zateglo: igrati lento ♪
  2.      lenúharski  -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. len: to so lenuharski dijaki / lenuharsko življenje / lenuharske roke ♪
  3.      lenúštvo  -a s (ȗ) redko lenarjenje, lenoba: očitati komu lenuštvo ♪
  4.      lép  -a -o tudi -ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa ženska; mnogo lepši je od nje; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke; lepa obleka, slika / lep glas; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne imela je lepo telo; ekspr. zelo rada je lepa rada se lepo oblači, neguje // nav. ekspr. čist, snažen: učenci imajo lepe zvezke; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo 2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: lepi nauki; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja 3. s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje: to je najlepši letni čas / lepi kraji; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo prijetno, zanimivo // ki prinaša veselje, zadovoljstvo: na vse mu je ostal le lep spomin; odnesli so najlepše vtise / ekspr.: to so bili nepozabno lepi dnevi; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost 4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri: letos ima lep krompir; lepa moka; kruh ima lepo skorjo; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik pravilen in izrazno bogat / naredil se je lep dan sončen, jasen; lepa jesen sončna, z malo dežja 5. nav. ekspr. ki po obsegu, količini presega povprečje: ima kar lepe dohodke; odšteti je moral lepo doto; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo; lepo posestvo // z izrazom količine precej velik, precejšen: lep del govora je zamudil; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj 6. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo pozitivnega: športniki so dosegli lepe rezultate; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti: hvala lepa, najlepša hvala za pomoč; »Izvolite!« »Hvala lepa« 7. iron., s širokim pomenskim obsegom izraža a) negativnost česa: imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje; v lepo družbo zahajaš; lepe stvari sem slišal o tebi b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to; lepo presenečenje si mi pripravil 8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živita v lepi harmoniji; to so lepe perspektive; imel je lepo priložnost / iron. ti si mi pa lepa neroda ● ekspr. že lep čas ga čakam precej dolgo; ekspr. to so bili lepi časi lepo je bilo; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; knjiž. lepi spol ženske; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; iron. hvala lepa za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. lepa reč, kaj naj storim izraža zadrego; ekspr. ta je pa lepa česa takega nisem pričakoval; ekspr. človek v najlepših letih od 30. do 50. leta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor ◊ bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula; lepa kislica rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher lepó 1. prislov od lep: rana se lepo celi; cvetje lepo diši; lepo se držati; zna se lepo izražati; lepo so si opomogli; lepo pisati, risati; lepo vas prosim za pomoč; lepo ravnajo z otroki; no, to se pa res lepo sliši; lepo oblikovane roke; lepo zelena trava / elipt. z njim je treba lepo lepo ravnati / v povedni rabi: jutri bo najbrž lepo sončno, jasno; pomisli, kako bo lepo na plesu 2. vljudno, prijazno: lepo se mu je nasmehnila; zelo lepo ga pozdravlja; lepo vprašati / lepo so ga sprejeli / lepo mu je prigovarjal, naj gre 3. v povedni rabi izraža a) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnje zadovoljstvo psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: lepo mi je; v življenju mu še ni bilo tako lepo / lepo ji je pri srcu b) prijetnost česa: lepo je živeti z ljudmi, ki se razumejo; lepo je, če gre vse po sreči / lepo jih je bilo gledati, kako rastejo c) nav. elipt. pohvalo, odobravanje: to je bilo lepo od njega; lepo je, da si prišel; lepo, da si nas obiskal; lepo, lepo, kar tako naprej č) nav. elipt. zadovoljstvo nad čim: lepo, da si ostal doma; lepo, da ni zamudil; lepo, da smo vsi zdravi / kot vzklik poglejte, kakšen razgled! Lepo, čudovito 4. izraža, da dejanje poteka nemoteno brez omejitve: po delu so vsi lepo odšli domov; posekal je gozd in vse lepo poplačal / ekspr. mi delamo, vi pa lepo sedite // izraža obzirnost zapovedi: vse nam lepo povej; lepo po vrsti vstopajte / ekspr. pa lepo ga boš pustil, če ti rečem // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: lepo dela in se za nič ne meni; lepo pameten bodi, pa bo vse v redu; pustite ga lepo pri miru ● lepo se mu je godilo ni imel ne gmotnih ne drugih težav; grozdje lepo kaže bo dobro obrodilo; iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo lépi -a -o sam.: grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; delati se lepega kazati lastnost(i), ki v resnici ne obstaja(jo); ločevati lepo od manj lepega; zaradi lepšega je spregovoril brez notranje potrebe, da bi napravil dober vtis; pog. iti na lepše od doma tja, kjer se človek prijetno počuti; ekspr. na (vsem) lepem so jo oblile solze nenadoma, brez vidnega vzroka; v lepem hodijo na sprehode v lepem vremenu; redko z lepim pri njem nič ne opraviš zlepa; poudarjanje lepega v umetnosti; vera v lepo ♪
  5.      lepák  -a m (á) večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru; plakat: nalepiti, pribiti lepak; trgati lepake z zidu / gledališki, reklamni lepak; lepak za koncert / kričeči lepaki vabijo v cirkus; brati lepak ♪
  6.      lepénka  -e ž (ẹ́) papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno debelejši od kartona: prilepiti sliko na lepenko; tovarna lepenke; izdelek, škatla iz lepenke / bela, siva lepenka; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumenom ali katranom; valovita lepenka za embalažo ♦ papir. kartonažna lepenka ki se uporablja v knjigoveštvu; knjigoveška lepenka ♪
  7.      lepèt  -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od lepetati: lepet peruti / poslušal je njen brezzvezni lepet ♪
  8.      lepéti  -ím nedov., tudi lépi (ẹ́ í) knjiž., s prislovnim določilom 1. držati se, prijemati se, biti prilepljen: na čevljih lepi blato; potni lasje lepijo na čelu; mokra obleka lepi na telesu / ekspr. nizke bajte lepijo po strmini so, se nahajajo; pren. na njegovem imenu lepi madež; zmagoslaven nasmeh mu je lepel na obrazu ∙ knjiž., ekspr. od žeje mi jezik lepi na nebu zelo sem žejen; knjiž. lepel je s pogledom na njej nepremično jo je gledal 2. redko, v zvezi z na biti notranje, čustveno navezan: ti ljudje so lepeli na bogastvu ♪
  9.      lepílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja z lepljenjem: lepilec plakatov ♦ film. pomočnik montažerja, ki lepi slikovne in zvočne posnetke v enoto ♪
  10.      lepílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lepljenje: snov je obdržala lepilno moč, sposobnost / lepilna ploskev / lepilni stroj; zlepiti raztrgan list z lepilnim trakom s trakom, ki je na eni strani prevlečen z lepilom; lepilne sličice ♪
  11.      lepílnica  -e ž (ȋ) prostor za lepljenje: biti v lepilnici ◊ film. priprava za lepljenje filmskega traku, filmskih posnetkov ♪
  12.      lepílo  -a s (í) snov, sredstvo za lepljenje: namazati z lepilom; lepilo iz škroba; lepilo za les; proizvodnja lepil; steklenička lepila / lepilo dobro drži, popusti / čevljarsko, mizarsko lepilo; naravna, sintetična lepila; rastlinsko, živalsko lepilo // tanka plast, prevleka iz tega: odluščiti lepilo ◊ filat. brazdasto lepilo plast lepila z brazdami na hrbtni strani znamke; kem. dekstrinsko, kazeinsko lepilo; petr. lepilo rudninska zrnca, ki vežejo med seboj večja zrna starejših rudnin; teh. hladno lepilo ki lepi brez segrevanja; toplo lepilo ♪
  13.      lepíti  in lépiti -im, tudi lépiti -im nedov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: lepiti plakate; lepiti tapete na steno, znamke na kuverte; lepiti na podlogo // z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime, zlepljati: lepiti raztrgane liste v knjigi; lepiti plasti / lepiti kuverte zalepljati / lepiti cigareto s slino zlepljati papirček, v katerega je zavit tobak; njeno delo je, da lepi škatlice z lepljenjem izdeluje; pren. lepiti življenje iz drobcev 2. imeti lepilno lastnost, moč: ta klej slabo lepi; izsušeno lepilo ne lepi več lepíti se in lépiti se, tudi lépiti se 1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se lepi na podplate; kri curlja iz rane in se lepi na kožo; potni lasje se lepijo na čelo; snežinke se lepijo na steklo; testo se lepi na prste; knjiž., redko na obrazu mu je lepil prah / ekspr. steza se lepi ob gladki steni // zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje, prsti se mu lepijo 2. ekspr. kazati veliko čustveno navezanost na koga: dekleta se kar lepijo nanj 3. knjiž. odlepljati se: tekmovalci se drug za drugim lepijo od skakalnice; kadar je zamahnil, so se muhe v rojih lepile od mrhovine ● ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. od spanca se mu lepijo oči zaradi zaspanosti se mu veke zapirajo; knjiž., ekspr. njene oči se lepijo na stvareh v izložbah nepremično, poželjivo jih gleda; slabš. ali se jim moraš kar naprej lepiti na pete biti v njihovi družbi lépljen -a -o: odstraniti lepilo, s katerim je bila znamka lepljena ♦ les. lepljeni les les, zlepljen iz več plasti; obrt. lepljena obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lepljenjem; šport. lepljene smuči smuči, zlepljene iz več plasti; tekst. lepljene preproge preproge, pri katerih so niti lasu na spodnji strani zabodene v tkanino in prilepljene ♪
  14.      lepobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje ♪
  15.      lepobesédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost ♪
  16.      lepodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: biti lepodušen estet ♪
  17.      lepodúšniški  -a -o prid. (ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: bil je lepodušniški meščanski izobraženec ♪
  18.      lepodúšnost  -i ž (ū) knjiž. harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: značilne poteze lepodušnosti ♪
  19.      leporéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: leporečni frazerji / leporečno govorjenje ♪
  20.      leporéčje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. nav. ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: neprijetno mu je bilo govornikovo leporečje; leporečje o demokraciji in pravičnosti / pesnikovo leporečje se ni dotikalo človeških problemov 2. dober, izbrušen stil: veliki mojster leporečja ♪
  21.      leporéčnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: za svojo leporečnostjo skriva pravo čud / leporečnost njegovih govorov ♪
  22.      lepôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lepega: a) njena lepota je že minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična, vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči; domišljava zaradi svoje lepote b) lepota pisateljevega stila; lepota vaj na orodju; koliko lepote je v tem kipu c) duševna lepota; lepota značaja č) lepota morja; občudovati lepoto narave, gorskega sveta; lepota pomladi // kar je lepo: zdaj je spoznal, kaj je lepota; helenistični tip lepote; zakoni lepote; imeti čut za lepoto 2. tudi mn. lepa stvar: občudovati naravne lepote; ta načrt bi uničil lepote gorske doline; ekspr. katera ženska bo oblečena v to lepoto lepo obleko / ekspr. to dekle pa res ni kaka posebna lepota ni posebno lepa; star. zbrale so se lepote z vsega sveta lepotice; zastar. slika ni posebne lepote ni posebno lepa / star., kot nagovor kam greš, lepota moja 3. knjiž., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti ● star. zanemarjeni park mestu ni na lepoto v okras; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. bila je cvet lepote najlepša, zelo lepa ♪
  23.      lepotíčiti  -im nedov. (í ȋ) krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo; sedela je pred ogledalom in se lepotičila; ženske se rade lepotičijo; lepotičiti si obraz // knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami ♪
  24.      lepotíčje  -a s (ȋ) knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: biserno lepotičje; lepotičje iz zlata; izdatki, skrinjica za lepotičje; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše 2. redko okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z lepotičjem; stekleno lepotičje v vitrini ♪
  25.      lepotíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. lepota: njena nekdanja lepotija je minila; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja 2. star. okras, okrasek: s stropa visijo trakovi in druge lepotije; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo ♪

   6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA