Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (627-651)



  1.      nèuhójen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni uhojen: neuhojena pot, steza / težko je hodil v neuhojenih čevljih
  2.      nèumérjen  -a -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki ni umerjen: neumerjen človek; v govorjenju je neumerjen
  3.      nèumérjenost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost neumerjenega: čustvena neumerjenost
  4.      nèumírjen  -a -o prid. (-) ki ni umirjen: odšel je žalosten in neumirjen / spregovoriti z neumirjenim glasom
  5.      nèupógnjen  tudi nèupôgnjen -a -o prid. (-ọ́; -ó) ki ni upognjen: ravne, neupognjene veje; pren. človek neupognjene volje
  6.      nèuporábljen  -a -o prid. (-) ki ni uporabljen: novi, še neuporabljeni predmeti; neuporabljene tiskovine / drugi prostori so ostali zaprti in neuporabljeni
  7.      nèurejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni urejen: nepospravljena, neurejena soba / prostor okoli blokov je še neurejen / neurejena množica, skupina / duševno, notranje neurejen človek neuravnovešen / živi v slabih, neurejenih razmerah / ima neurejeno prebavo / neurejena obleka / fant neurejene zunanjosti nèurejêno prisl.: neurejeno so se pomikali proti izhodu
  8.      nèurejênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neurejenega: soba je naredila nanj vtis neurejenosti / kljub navidezni neurejenosti besed je bilo čutiti logično mišljenje / neurejenost družbenih razmer
  9.      nèusklajèn  -êna -o in nèusklájen -a -o prid. (- -é; -) ki ni usklajen: neusklajeno delo posameznikov / neusklajeni medsebojni odnosi neurejeni
  10.      nèusklajênost  in nèusklájenost -i ž (-é; -) lastnost, značilnost neusklajenega: neusklajenost proizvodnje in porabe / čutiti je bilo neusklajenost med solistko in dirigentom
  11.      nèusmérjen  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni usmerjen: neusmerjena svetloba / neusmerjen razvoj
  12.      nèusmíljen  -a -o prid. (-) ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva nèusmíljeno prisl.: neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati
  13.      neusmíljen  -a -o prid. () ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neusmiljena pripeka, vročina; njegovo neusmiljeno kričanje je privabilo veliko ljudi / neusmiljeno vreme slabo, grdo neusmíljeno prisl.: neusmiljeno se dere; sonce neusmiljeno pripeka; neusmiljeno vroče je
  14.      nèusmíljenec  -nca m (-) ekspr. neusmiljen človek: ta neusmiljenec mu ni hotel pomagati
  15.      nèusmíljenost  -i ž (-) lastnost, značilnost nèusmíljenega: ni mogla razumeti njegove neusmiljenosti / ekspr. neusmiljenost obsodbe, vojne
  16.      nèusójen  -a -o prid. (-ọ́) ekspr. ki (komu) ni usojen: stopala je za krsto neusojenega ji zaročenca / manjkalo je samo še nekaj neusojenih let, da bi uresničil svoj načrt
  17.      nèusposóbljen  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni usposobljen: strokovno neusposobljeni delavci; za to delo je neusposobljen
  18.      nèustaljèn  -êna -o in nèustáljen -a -o prid. (- -é; -) ki ni ustaljen: neustaljeni izrazi, pojmi / mladi, še neustaljeni ljudje
  19.      nèustaljênost  in nèustáljenost -i ž (-é; -) lastnost, značilnost neustaljenega: neustaljenost izrazov / niso mu zaupali zaradi njegove neustaljenosti
  20.      nèustrojèn  -êna -o tudi nèustrójen -a -o prid. (- -é; -ọ́) ki ni ustrojen: neustrojena koža
  21.      nèutemeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje nèutemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati
  22.      nèutemeljênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neutemeljenega: neutemeljenost pritožbe, prošnje / dokazati neutemeljenost dvomov, mnenja
  23.      nèutŕjen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni utrjen: neutrjeno cestišče / ekspr. neutrjeni meščani neodporniarheol. neutrjena naselbina naselbina brez obrambnega obzidja ali nasipa
  24.      nèvábljen  -a -o prid. (-á) knjiž. nepovabljen: nevabljeni gostje
  25.      nèvájen  -a -o prid. (-) ki ni vajen, ni navajen česa: gorskih poti nevajen človek; videti je, da je nevajen dela in naporov / oči, nevajene svetlobe, so se težko privajale soncu / nevajen jezdec, plezalec neizurjen

   502 527 552 577 602 627 652 677 702 727  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA