Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (51-75)



  1.      cínjenje  -a s () glagolnik od ciniti: cinjenje pločevine
  2.      cmárjenje  -a s (á) glagolnik od cmariti: to je bilo cmarjenja pri hiši / glasno cmarjenje masti
  3.      cmérjenje  -a s (ẹ́) glagolnik od cmeriti se: iz množice je bilo slišati posamezno cmerjenje in pridušen jok / dovolj mi je tvojega vzdihovanja in cmerjenja
  4.      cvíljenje  tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor
  5.      čájen  -jna -o prid. () nanašajoč se na čaj: skuhati čajno mešanico / čajna žlička / odeja čajne barve svetlo rumene / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; čajno maslo boljše surovo maslo; čajno pecivo drobno pecivo za k čaju
  6.      čarodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. čaroven, čudodelen: čarodejni prstan
  7.      častižêljen  -jna -o prid. (é ē) željen časti: zelo je častiželjen
  8.      čebelárjenje  -a [čeb in čǝb] s (á) glagolnik od čebelariti: čebelarjenje mu je v veselje / čebelarjenje na med, na roje
  9.      čêljenje  in čéljenje -a s (é; ẹ́) glagolnik od čeliti: čeljenje snopov / čeljenje lesa
  10.      čevljárjenje  -a s (á) glagolnik od čevljariti: s čevljarjenjem se je skromno preživljal
  11.      čezméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) ki gre, poteka čez mejo: čezmejni promet // redko ki je onstran državne meje; zamejski: čezmejni Slovenci
  12.      čínjenica  -e ž () zastar. dejstvo, fakt: za dokaz je treba činjenic
  13.      člénjenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od členiti: idejno členjenje teksta
  14.      člénjenost  -i ž (ẹ̑) 1. knjiž. lastnost členjenega: bogata členjenost pročelja 2. zool. zaporedno ponavljanje členov v podolžni osi živalskega telesa: enakomerna členjenost
  15.      čolnárjenje  -a [n] s (á) glagolnik od čolnariti: športno čolnarjenje / ukvarjati se s čolnarjenjem; čolnarjenje za zaslužek
  16.      črmljèn  -êna -o prid. ( é) nar. rdečkast: oči pod črmljenimi obrvmi so se mu kar vidoma udirale (I. Potrč)
  17.      čŕnjenje  in črnjênje -a s (ŕ; é) glagolnik od črniti: črnjenje obrvi / črnjenje in opravljanje
  18.      črnopóljen  -jna -o prid. (ọ̑) šah., v zvezi črnopoljni lovec lovec, ki se premika po črnih poljih: beli je zamenjal črnopoljnega lovca
  19.      črnovójen  -jna -o prid. (ọ̑) črnovojniški: črnovojna četa
  20.      črvárjenje  -a s (á) glagolnik od črvariti: prepoved črvarjenja v salmonidnih vodah
  21.      čújen  -jna -o prid. (ū) star. čuječ: čujni psi so odpodili volka // v zvezi s sluh, uho oster, tanek: njegov čujni sluh je razločeval najneznatnejše šume
  22.      dáljen  -jna -o prid. (ā) 1. krajevno zelo oddaljen, ant. bližnji: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod // ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev // časovno zelo oddaljen: daljni časi; spomin na daljno mladost; daljna preteklost, prihodnost 2. ki sega, se razprostira v daljavo: pripraviti se na daljno pot; daljno obzorje / daljna prostranstva; pesn. daljne dalje 3. ki ni zelo soroden, povezan s kom: daljni sorodnik; bili so samo daljni znanci / bil je daljen in tuj taki miselnosti; slika je daljna njegovemu srcu / knjiž. nasmeh je bil ljubezniv, čeprav nekam daljen; sam.: spomin na nekaj daljnega ♦ ped. od bližnjega k daljnemu načelo, da se pri pouku najprej obravnava snov, ki je učencu znana
  23.      dáljnodáljen  -jna -o prid. (-ā) knjiž., ekspr. zelo oddaljen: daljnodaljna preteklost / pesn. daljnodaljni sinji holmi
  24.      dávljenec  -nca m (ā) kdor je davljen: hropenje davljenca
  25.      dávljenje  -a s (á) glagolnik od daviti: na vratu so se videli sledovi davljenja / davljenje v grlu

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA