Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jen (477-501) 
- nèkaljèn 1 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni kaljen: nekaljeno jeklo ♪
- nèkaljèn 2 -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž., redko neskaljen: čista, nekaljena voda / materine oči so bile svetle, nekaljene / nekaljena sreča; dnevi nekaljenega veselja ♪
- nèkúrjen -a -o prid. (ȅ-ú) pog. ki ni ogrevan: nekurjen prostor; garaža je nekurjena ♪
- nèljúbljen -a -o prid. (ȅ-ū) knjiž. ki ni ljubljen, ni deležen ljubezni: bil je neljubljen in tudi sam ni ljubil / prisilili so jo v zakon z neljubljenim možem z možem, ki ga ni ljubila ♪
- nèmerodájen -jna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) pisar. nepristojen, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno ♪
- nemškutárjenje -a s (á) glagolnik od nemškutariti: ni maral poslušati nemškutarjenja ♪
- nènadárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje ♪
- nènadárjenost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nenadarjenega človeka: nenadarjenost učencev; njegova nenadarjenost za petje je verjetno podedovana ♪
- nènagrajèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni nagrajen: igralec je ostal nenagrajen / odkupili so tudi nenagrajene osnutke ♪
- nènajávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni najavljen: na obisk je prišel nenajavljen ♪
- nènaklónjen -a -o prid. (ȅ-ọ́) navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ni naklonjen: čutili so, da jim je nenaklonjen / komisija je postajala tej zamisli vedno bolj nenaklonjena / evfem. ni mogel skriti svojega nenaklonjenega odnosa do njega sovražnega ∙ publ. vreme je bilo tekmovalcem nenaklonjeno med tekmovanjem vreme ni bilo ugodno ♪
- nènaklónjenost -i ž (ȅ-ọ́) negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost ♪
- nènarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno ♪
- nènarejênost -i ž (ȅ-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost ♪
- nènaséljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni naseljen: nenaseljeni kraji; otok je nenaseljen / nenaseljeni bloki ♪
- nènaséljenost -i ž (ȅ-ẹ́) značilnost nenaseljenega: nenaseljenost krajev ♪
- nènatísnjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni natisnjen: nenatisnjena zbirka pesmi ♪
- nènújen -jna -o prid. (ȅ-ū) ki ni nujen: predpis je v spremenjenih razmerah postal nenujen; nenujne podrobnosti; nenujna zadeva ♪
- nèobéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni obeljen: neobeljeno platno / neobeljen les; neobeljene vrbove šibe ♪
- nèobičájen -jna -o prid. (ȅ-ȃ) nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost nèobičájno prisl.: neobičajno nizka cena ♪
- nèobjávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni objavljen: neobjavljene pesmi; teksti iz še neobjavljenega gradiva ♪
- nèobrábljen -a -o prid. (ȅ-á) ki ni obrabljen: stroj je še neobrabljen / ekspr. neobrabljeni, sveži izrazi ♪
- nèobremenjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obremenjen: neobremenjen opornik / nav. ekspr.: človek, neobremenjen s predsodki; ima neobremenjeno preteklost ♦ jur. neobremenjeno zemljišče ♪
- nèobremenjênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neobremenjenega: neobremenjenost okrasnih stebrov / duševna neobremenjenost ♪
- nèobstójen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodporne ♦ kem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja ♪
352 377 402 427 452 477 502 527 552 577 
