Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (351-375)



  1.      míljenje 2 -a s () glagolnik od militi2: močno miljenje škoduje; miljenje rok, telesa
  2.      míljenka  -e ž () ekspr. ljubljenka: imel je svoje miljence in miljenke / očetova miljenka
  3.      mišljênje  -a s (é) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje // s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi // kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva 4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj marksističnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje ● nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanjafiloz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje
  4.      mišljênjski  -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na mišljenje: mišljenjski zakoni; mišljenjske teorije / med tekstoma je časovna in mišljenjska razlika
  5.      mnogobrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, mnog: v sijaju mnogobrojnih luči / zbrala se je mnogobrojna družba
  6.      morálnovzgójen  -jna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na moralno vzgojo: moralnovzgojna načela / moralnovzgojno delovanje
  7.      morjênje  -a s (é) glagolnik od moriti: morjenje v vojni / morjenje ne more dolgo trajati; nastopati zoper morjenje / morjenje čebel
  8.      motovíljenje  -a s () glagolnik od motoviliti: nič motoviljenj, samo dejstva / z motoviljenjem je vstopil v sobo obotavljaje se
  9.      mrcvárjenje  -a s (á) glagolnik od mrcvariti: mrcvarjenje v ječah / mrcvarjenje citatov; mrcvarjenje jezika
  10.      mrtvorojèn  tudi mrtvorôjen -êna -o prid. ( é; ó é) ki se rodi mrtev: mrtvorojen otrok; pren. mrtvorojene ideje; sam.: število mrtvorojenih
  11.      mrtvorojênec  -nca m (é) mrtvorojen otrok: povečanje števila mrtvorojencev zaradi atomskih poskusov
  12.      muhárjenje  -a s (á) glagolnik od muhariti: muharjenje in črvarjenje
  13.      mujênje  -a s (é) glagolnik od muditi: to lahko najdeš brez mujenja / dolgo mujenje med njimi je vplivalo nanj
  14.      múljenje 1 -a s (ū) glagolnik od muliti: muljenje trave / muljenje plevela ♦ agr. čas muljenja čas, ko žival na paši muli travo
  15.      múljenje 2 -a s (ū) ekspr. kujanje, zamera: naveličal se je njenega vpitja in muljenja
  16.      nabójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na naboj: nabojni tulec / nabojna vrtina vrtina, v katero se vloži eksplozivni naboj
  17.      nabréknjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od nabrekniti: nabreknjenje organa, tkiva
  18.      nadáhnjenost  -i ž (á) lastnost, značilnost nadahnjenega: rdeča nadahnjenost cvetov / knjiž. lirska nadahnjenost romana
  19.      nadárjen  -a -o prid. () sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjen učenec; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen; nenavadno nadarjen; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnostiekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje
  20.      nadárjenec  -nca m () knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev; nadarjenec za glasbo
  21.      nadárjenost  -i ž () sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: kazati nadarjenost; glasbena, tehnična nadarjenost; nadpovprečna nadarjenost; nadarjenost za šah
  22.      nadrejênost  -i ž (é) lastnost, stanje nadrejenega človeka: tovariševa nadrejenost mu je jemala voljo do dela / težko je prenašal njeno nadrejenost v službi
  23.      nafrfúljenka  -e ž () ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče oblečena, počesana ženska: v avtobus je vstopila mlada nafrfuljenka
  24.      nafrfúljenost  -i ž () ekspr. značilnost človeka, ki je opazno, pozornost vzbujajoče oblečen, počesan: zelo ga je motila njena nafrfuljenost / nafrfuljenost pričeske
  25.      nágnjenje  -a s (á) 1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje: to nagnjenje je podedovala po očetu; dedno nagnjenje k bolezni; nagnjenje k otožnosti / duševno, telesno nagnjenje // navadno s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo: kazati gospodovalna nagnjenja; obvladovati (svoja) slaba nagnjenja; ekspr. to so čisto človeška nagnjenja / erotično, samomorilsko, spolno nagnjenje 2. hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: čutiti, imeti nagnjenje do stroke; nagnjenje k branju, znanstvenemu delu, študiju / nagnjenje k pitju / nagnjenje k ljubosumnosti / knjiž. pisateljevo nagnjenje h groteski / imeti nagnjenje za glasbo dar, nadarjenost 3. naklonjenost, ljubezen: do nje čuti posebno nagnjenje; v dekletu je vzbudil globoko nagnjenje 4. publ. razmeroma velika možnost (česa): čez dan bo vreme lepo, zvečer nagnjenje h krajevnim ploham in nevihtam

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA