Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (302-326)


  1.      kúpoprodájen  -jna -o prid. (ȗ-ȃ) nanašajoč se na kupoprodajo: kupoprodajni odnosi / kupoprodajne špekulacije / kupoprodajna pogodba ♪
  2.      kúrjenje  -a s (ú) glagolnik od kuriti: lotil se je kurjenja peči / kurjenje ognja / kurjenje stanovanjskih prostorov ♪
  3.      kvárjenje  -a s (á) glagolnik od kvariti: to vino je zelo podvrženo kvarjenju; kvarjenje živil / kvarjenje otrok ♪
  4.      ládjenica  -e ž (ā) knjiž. pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje; dok: spraviti ladjo v ladjenico ♪
  5.      lahkomíšljen  -a -o prid. (ȋ) lahkomiseln: lahkomišljen človek; otroško lahkomišljen / lahkomišljeno gospodarjenje lahkomíšljeno prisl.: lahkomišljeno tvegati življenje ♪
  6.      lahkomíšljenec  -nca m (ȋ) redko lahkomiseln človek, lahkomiselnež: med tistimi, ki gredo na visoke hribe, je tudi nekaj lahkomišljencev ♪
  7.      lahkomíšljenka  -e ž (ȋ) redko lahkomiselna ženska, lahkomiselnica: velika lahkomišljenka ♪
  8.      lahkomíšljenost  -i ž (ȋ) lahkomiselnost: dokazal je svojo lahkomišljenost; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost ♪
  9.      lastnínjenje  -a s (ȋ) jur. spreminjanje družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine ♪
  10.      lenárjenje  -a s (á) glagolnik od lenariti: gospodar ni trpel lenarjenja ♪
  11.      lenuhárjenje  -a s (á) glagolnik od lenuhariti: navaditi se lenuharjenja ♪
  12.      lépljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od lepiti: lepljenje plakatov je tam prepovedano / lepljenje kuvert / izdelovati škatlice z izrezovanjem in lepljenjem / lepljenje mokre obleke na telo ♪
  13.      lépljenka  -e ž (ẹ̄) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž: zanimati se za gvaš in lepljenko // slika v tej tehniki: slikar razstavlja lepljenke 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka ◊ rib. ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic ♪
  14.      levljênje  -a s (é) glagolnik od leviti se: levljenje kač, rakov ♪
  15.      ležájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležaj ♦ metal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje ♪
  16.      ljúbljenček  -čka m (ū) ekspr. manjšalnica od ljubljenec: najmlajši sin je očetov ljubljenček / medvedka povsod išče svojega izgubljenega ljubljenčka ∙ iron. ti mamini ljubljenčki se znajo boriti samo z jezikom razvajeni, nesamostojni, zelo zahtevni otroci, fantje ♪
  17.      ljúbljenec  -nca m (ū) 1. s prilastkom kdor uživa posebno naklonjenost koga: najmlajši sin je očetov ljubljenec; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet; biti ljubljenec vse družine; ta igralec je ljubljenec občinstva 2. ekspr. ljubljen človek: ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar. dekle je ponosno na svojega ljubljenca fanta // kar je komu ljubo, drago sploh: otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence ♪
  18.      ljúbljenje  -a s (ū) glagolnik od ljubiti: ljubljenje staršev // evfem. spolno razmerje, spolno občevanje: načini ljubljenja / v tem romanu je veliko ljubljenja ♪
  19.      ljúbljenka  -e ž (ū) 1. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga: hčerka je bila njegova ljubljenka; igralka je ljubljenka občinstva; biti ljubljenka vseh učiteljev 2. ekspr. ljubljena ženska: jubilej naše ljubljenke bo jutri / zastar. zahajal je k svoji ljubljenki dekletu // kar je komu ljubo, drago sploh: knjige so njegove ljubljenke; dekle zaliva svoje ljubljenke ♪
  20.      ljúdskovzgójen  -jna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko vzgojo: ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj ♪
  21.      lójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na loj: lojna snov ♦ anat. lojna žleza lojnica ♪
  22.      lojén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz loja: lojena sveča / lojene pogačice za krmljenje ptic pozimi ∙ ekspr. lojeni obrazi jetnikov bledi, rumenkasti ♪
  23.      lojeníca  -e ž (í) knjiž., redko lojena sveča: prižgati lojenico ♪
  24.      lojénka  -e ž (ẹ̄) lojena sveča: prižgati lojenko; tanka lojenka; migljajoč plamenček lojenke ♪
  25.      lómljenec  -nca m (ọ́) grad. z lomljenjem pridobljen neobdelan gradbeni kamen: zid iz lomljenca ♪

   177 202 227 252 277 302 327 352 377 402  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA