Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (3.001-3.025)



  1.      dávnodáven  -vna -o prid. (ā-á) knjiž., ekspr. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): pred davnodavnim časom; davnodavna preteklost
  2.      dávnost  -i ž (á) pesn. daljna preteklost: Od luči spomina ozarjena davnost, kako si čarobna! (A. Medved)
  3.      de...  predpona v sestavljenkah 1. za izražanje nasprotnosti tega a) kar je pomen osnovne besede: dehumanizacija, demilitarizacija; denacionalizirati b) kar pomeni beseda z drugačno predpono: defenziva, degresija 2. za izražanje odstranjevanja, smeri proč, stran: depilacija, deratizacija; degažirati
  4.      dêbel  -éla -o [e] prid., debeléjši (é ẹ́) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti // ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ? 3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti, ant. droben: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel // ki sestoji iz razmeroma velikih enot, ant. droben: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg // z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča 4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa, ant. suh: debel človek; zaklali so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice 5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale 6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh ● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetnaanat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah debélo prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta // izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal ● ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek debéli -a -o sam.: ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah
  5.      debélcan  -a -o [c in lc] prid. (ẹ̑) ljubk. debel: debelcane dojenčkove ročice
  6.      debelíka  -e ž (í) med. odebeljena plast vezivnega tkiva: poprsnična debelika
  7.      debelílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na debeljenje: debelilna kura
  8.      debelína  -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk)
  9.      debelínski  -a -o prid. () nanašajoč se na debelino: debelinski prirastek lesa; debelinska rast rast v debelinogozd. debelinski razred drevja; debelinsko šestilo šestilo za merjenje premera debel; les. debelinski skobeljnik stroj za skobljanje lesa na zaželeno debelino
  10.      debelítev  -tve ž () redko debeljenje: debelitev prašičev / debelitev drevja
  11.      debélko  -a m (ẹ̑) šalj. debel človek: okrogel, zavaljen debelko
  12.      debeloglávec  -vca m () ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec
  13.      debelokóžec  -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce
  14.      debelúha  -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: zavaljena debeluha
  15.      debelúštvo  -a s () slabš. značilnost zelo debelega človeka: njeno mogočno debeluštvo mu je bilo zoprno
  16.      dêblo  -a s (é) 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo ◊ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez
  17.      deblokírati  -am dov. in nedov. () odpraviti, opustiti blokado: deblokirati luko / deblokirati cesto ♦ fin. deblokirati žiro račun, rezerve ponovno omogočiti razpolaganje; tisk. deblokirati znak, uporabljen za blokado, zamenjati z ustrezno črko, s stavkom ali sliko
  18.      deblomér  -a m (ẹ̑) gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves
  19.      decemvirát  -a m () zgod. zbor desetih članov, izvoljen za razne državniške posle v starem Rimu
  20.      decentralízem  -zma m () sistem decentraliziranega upravljanja: decentralizem gospodarskega življenja
  21.      décibél  -a m (ẹ̑-ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela
  22.      dečáški  -a -o (á) pridevnik od dečak: dečaška razposajenost; dečaške sanje
  23.      déčko  -a m (ẹ̑) ekspr. 1. deček: skozi vrata je prikoracal debelušen dečko; navihan dečko je tvoj sin; krepek, vihrav dečko 2. lep, postaven ali sposoben moški: kapitan je bil sijajen dečko; to ti je dečko in pol; v naši četi sem bil skupaj z imenitnimi dečki
  24.      dédčevski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dedce: dedčevsko govorjenje / ekspr. ti dedec dedčevski!
  25.      dédec  -dca m (ẹ̑) 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica ● ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti

   2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA