Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (201-225)

201.      izkorenínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od izkoreniniti: izkoreninjenje brezposelnosti; boj za dokončno izkoreninjenje fašizma / izkoreninjenje tuberkuloze ♪
202.      izkorenínjenost  -i ž (ȋ) ekspr. stanje človeka, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: duhovna, narodna izkoreninjenost človeka; polastila se ga je zavest izkoreninjenosti ♪
203.      izkrívljenje  -a s (ȋ) glagolnik od izkriviti: izkrivljenje zakonov / izkrivljenje resnice ♪
204.      izkrívljenost  -i ž (ȋ) publ. lastnost, značilnost izkrivljenega: izkrivljenost podatkov / moralna izkrivljenost ♪
205.      izmišljenína  -e ž (í) knjiž. neresnična izjava, pripoved: kar je rekel, ni resnica, ampak izmišljenina / ekspr. njena pripoved se mu je zdela prazna izmišljenina izmišljena stvar ♪
206.      izmíšljenost  -i ž (ȋ) značilnost izmišljenega: izmišljenost oseb, vsebine; meja med resničnostjo in izmišljenostjo ♪
207.      iznevérjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izneveriti: izneverjenje možu / izneverjenje obljubi ♪
208.      izpáhnjenje  -a s (á) glagolnik od izpahniti: izpahnjenje v rami ♪
209.      izpíljenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost izpiljenega: izpiljenost obročka / knjiž. jezikovna izpiljenost; izpiljenost prevoda ♪
210.      izpodbójen  -jna -o prid. (ọ̑) jur. 1. ki se da izpodbiti: izpodbojna odločba, pogodba 2. s katerim se izpodbija: izpodbojni zahtevek; izpodbojna tožba ♪
211.      izpólnjenje  tudi spólnjenje -a [u̯n] s (ọ́) glagolnik od izpolniti: izpolnjenje želj / izpolnjenje dolžnosti / izpolnjenje načrta ♪
212.      izpólnjenost  -i [u̯n] ž (ọ̑) lastnost, značilnost izpolnjenega: izpolnjenost prostora / izpolnjenost življenja ♪
213.      izpopólnjenje  tudi spopólnjenje -a [u̯n] s (ọ́) glagolnik od izpopolniti: izpopolnjenje znanja / prizadeval si je za izpopolnjenje samega sebe ♪
214.      izpopólnjenost  tudi spopólnjenost -i [u̯n] ž (ọ́) lastnost, značilnost izpopolnjenega: tehnična izpopolnjenost stroja ♪
215.      izposójenka  tudi sposójenka -e ž (ọ́) lingv. prevzeta beseda, popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku: romanske, slovanske izposojenke; izposojenke iz nemščine; tujke in izposojenke ♪
216.      izpostávljenec  -nca m (ȃ) knjiž. kdor je izpostavljen: izpostavljenci na otoku; nekdaj izpostavljenec na sramotilnem odru ♪
217.      izpostávljenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost izpostavljenega: izpostavljenost zemljišča; izpostavljenost zunanjim poškodbam / izpostavljenost vodilnega položaja / narodnostna izpostavljenost ♪
218.      izpráznjenost  -i ž (á) lastnost, značilnost izpraznjenega: mesto je bilo grozljivo zaradi popolne izpraznjenosti ♪
219.      izpríjenec  tudi spríjenec -nca m (ȋ) ekspr. izprijen človek: družiti se z izprijenci / moralni, spolni izprijenec ♪
220.      izpríjenje  tudi spríjenje -a s (ȋ) glagolnik od izpriditi: moralno izprijenje; izprijenje značajev ♪
221.      izpríjenka  tudi spríjenka -e ž (ȋ) ekspr. izprijena ženska: družiti se z izprijenkami ♪
222.      izpríjenost  tudi spríjenost -i ž (ȋ) značilnost izprijenega človeka: prizadela ga je izprijenost tega mladega fanta / moralna, spolna izprijenost / izprijenost značaja / po mestih se je pojavila velika izprijenost ♪
223.      izrábljenost  -i ž (á) značilnost izrabljenega: izrabljenost strojev / zaradi izrabljenosti so izločili iz prometa deset avtobusov ♪
224.      izrínjenec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: tudi on spada med izrinjence ♪
225.      izrínjenost  -i ž (ȋ) nav. ekspr. stanje človeka, ki je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: pisatelj slika osamljenost in izrinjenost slovenskega delavca v tujini; občutki izrinjenosti ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301