Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (1.977-2.001)


  1.      arestántski  -a -o prid. (ā) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantska hrana ♪
  2.      aretácija  -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem ♪
  3.      aretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti ♪
  4.      árgon  in argón -a m (ȃ; ọ̑) kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice ♪
  5.      argumentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen ♪
  6.      arháik  -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja ♪
  7.      arhájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika ♪
  8.      arheologíja  -e ž (ȋ) znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija ♪
  9.      arheópteriks  -a m (ọ̑) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič ♪
  10.      arhetíp  -a m (ȋ) knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis ◊ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je ♪
  11.      arhidiakonát  -a m (ȃ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov ♪
  12.      arhiprézbiter  -ja m (ẹ̑) rel. naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti ♪
  13.      arhitektónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo arhitektónsko prisl.: arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata ♪
  14.      arhív  -a m (ȋ) zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv ♪
  15.      arhívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona ♪
  16.      árhont  -a m (ȃ) pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi ♪
  17.      arianízem  -zma m (ȋ) rel. nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Kristus ni pravi bog: širjenje arianizma ♪
  18.      aristokrátičen  -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz ♪
  19.      aristokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno ♪
  20.      aristótelski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo: aristotelska logika / večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena ♪
  21.      aritmétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aritmetiko, računski: aritmetična operacija / danes pišejo aritmetično nalogo ♦ mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti; aritmetično zaporedje zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna ♪
  22.      aritmétika  -e ž (ẹ́) veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju ♪
  23.      armatúra  -e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature ♪
  24.      armatúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo ♪
  25.      arteficiálen  -lna -o prid. (ȃ) med. umetno narejen: arteficialni pnevmotoraks / arteficialni abortus umetno izzvani abortus ♪

   1.852 1.877 1.902 1.927 1.952 1.977 2.002 2.027 2.052 2.077  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA