Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (1.826-1.850)



  1.      àli  in ali vez. () 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
  2.      alieníranost  -i ž () knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti
  3.      alienírati  -am nedov. in dov. () knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o: alienirano delo
  4.      alifátski  -a -o prid. () kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin; alifatske spojine
  5.      alkálijski  -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin
  6.      alkalimetríja  -e ž () kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin
  7.      alkoholízem  -zma m () pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu // nagnjenje k temu: dedni alkoholizem
  8.      alkoholomán  -a m () med. kdor je kronično, bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač: zdravljenje alkoholomanov
  9.      alkoholomaníja  -e ž () med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen
  10.      alkoholométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah
  11.      álkotést  -a m (-ẹ̑) priprava za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku: poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen
  12.      alofón  -a m (ọ̑) lingv. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja
  13.      àlógičen  -čna -o prid. (-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična
  14.      alohtón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline ♦ geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov
  15.      alója  in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih; sprehajati se med alojami in palmami ♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline
  16.      alojzijevíščnik  -a m () v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik
  17.      alomórf  -a m (ọ̑) lingv. varianta morfema zaradi spremenjenega okolja: predlog h je alomorf predloga k
  18.      alopátičen  -čna -o (á) pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje
  19.      alopatíja  -e ž () med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni
  20.      alpín  -a m () v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji
  21.      alpínec  -nca m () 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah 2. žarg., šport. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
  22.      alpinétum  in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
  23.      alpínum  -a m () alpinetum: lepo urejen alpinum
  24.      altiméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: altimeter kaže dva tisoč metrov; altimeter za alpiniste
  25.      alumínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina ♦ kem. aluminijev silikat; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja // aluminijast: aluminijevi trakovi; aluminijeva posoda, žica

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA