Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jen (176-200)
- hmeljárjenje -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje ♪
- hméljen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; hmeljno olje najvažnejša sestavina lupulina ♪
- hójen -a -o prid. (ọ́) nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen ♪
- hójenje -a s (ọ́) glagolnik od hoditi: hojenje po mestu ga je utrudilo ♪
- hránjenec -nca m (á) kdor dobiva hrano: hranjenec se je zahvalil za pomoč ♪
- hránjenje 1 -a s (á) glagolnik od hraniti, spravljati: hranjenje sadja, vina; hranjenje pri nizkih temperaturah / hranjenje denarja / hranjenje redkih rokopisov ♪
- hránjenje 2 -a s (á) glagolnik od hraniti, dajati hrano: hranjenje dojenčka / hranjenje rib v akvariju ♪
- hránjenka -e ž (á) ženska oblika od hranjenec ♪
- hránjenost -i ž (á) redko od prehrane odvisno stanje organizma; prehranjenost: ugotoviti slabo hranjenost ♪
- hrúljenje -a s (ú) glagolnik od hruliti: s hruljenjem pri njej nič ne opraviš; hruljenje kaplarjev; sit sem tvojega hruljenja ♪
- hudovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. hud, jezen: bil je hudovoljen / hudovoljne besede 2. hudoben, nenaklonjen: hudovoljen človek ♪
- hudožêljen -jna -o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja ♪
- hváljenje -a s (á) glagolnik od hvaliti: samo hvaljenje ga bo še pokvarilo; hvaljenje lastnih uspehov / hvaljenje Boga / njegovo bahaštvo in hvaljenje nam že preseda ♪
- idéjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na idejo: a) jasen idejni in oblikovni osnutek / idejna analiza dela; idejna vsebina literarnega dela / idejni problemi v kulturi / idejni interpretator teksta / idejni utemeljitelj ruskega realizma / spoznati njegovo idejno in estetsko izhodišče b) idejni boj, spor / določena idejna pozicija / idejna in aktualistična poezija / njegovemu delu se poznajo različni idejni vplivi / idejna usmerjenost pouka ideološka ◊ arhit. idejni načrt načrt, navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta idéjno prisl.: avtorja sta si idejno sorodna; idejno jasna kritika ♪
- izbúljenost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost izbuljenega: izbuljenost oči ♪
- izdájen -jna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izdajo, izročanje: izdajni pult v restavraciji / izdajna služba na pošti 2. zastar. izdajalski: izdajna sled ♪
- izgínjenje tudi zgínjenje -a s (ȋ) glagolnik od izginiti: nenadno izginjenje soseda / izginjenje paleolitskega človeka ♪
- izglájenost in izglajênost tudi zglájenost in zglajênost -i ž (ȃ; é) lastnost, značilnost izglajenega: izglajenost površine / popolna izglajenost stila ♪
- izgrajenost gl. zgrajenost ♪
- izgubljênček tudi zgubljênček -čka m (é) ekspr. kdor se je izgubil, navadno otrok: iskati izgubljenčka; fant se mu je zdel kot kak sinček izgubljenček ♪
- izgubljênec tudi zgubljênec -nca m (é) nav. ekspr. kdor se je izgubil: vse popoldne so iskali po planinah izgubljence; v mestu se je počutil kot izgubljenec / druži se z izgubljenci in potepuhi ♪
- izgubljênka tudi zgubljênka -e ž (é) 1. nav. ekspr. ženska, ki se je izgubila: po nekaj dneh so izgubljenko našli / pisatelj opisuje usodo bednih izgubljenk 2. knjiž. krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena; izgubljena krogla: po gozdu švigajo izgubljenke ♪
- izgubljênost tudi zgubljênost -i ž (é) nav. ekspr. stanje, značilnost izgubljenega: pogosti motivi pesmi so osamljenost, izgubljenost; zaveda se svoje majhnosti in izgubljenosti v vesolju / sama neodločnost ga je, ena sama izgubljenost / prizadet je zaradi izgubljenosti mladega fanta ♪
- izklópljenje -a s (ọ̄) glagolnik od izklopiti: izklopljenje radia, telefona / izklopljenje električnega toka ♪
- izkorenínjenec -nca m (ȋ) ekspr. človek, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: kaj naj počnemo, izkoreninjenci smo; to so sami izkoreninjenci in odpadniki ◊ gozd. drevo, ki ga je izruval veter ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276