Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (16.652-16.676)


  1.      troglodítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na troglodite: trogloditska bivališča / trogloditsko življenje ♪
  2.      trôha  -e ž (ó) ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: daj mi troho kruha / troha poguma, upanja / v njem ni niti za troho usmiljenja // v prislovni rabi malo, nekoliko: troho ga ima, da bi odšel; na vse se troho razume; niti za troho se ni ustrašil ● zastar. troha se mu je zadrla v prst iver; ekspr. niti trohe si ne da dopovedati prav nič; ekspr. te besede so do trohe resnične popolnoma ♪
  3.      trohéj  -a m (ẹ̑) lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom: troheji z anakruzo; verz s trohejem v zadnji stopici ♪
  4.      trójček  -čka m (ọ̄) nav. mn. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok: rodila je trojčke ◊ min. skupina treh med seboj pravilno zraščenih kristalov; rib. trnek s tremi ostmi; šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec po obratu, ki mu sledi lok nazaj, odskoči, naredi v zraku obrat okoli osi in doskoči na drugo nogo v lok nazaj ♪
  5.      trojíca  tudi trójica -e ž (í; ọ̑) 1. skupina treh oseb: vesela trojica je zapela; postali so nerazdružljiva trojica / od skupine se je ločila trojica mož // skupina treh enot: ti pojmi tvorijo trojico; trojica dreves 2. rel., v zvezi sveta Trojica Oče, Sin in sveti Duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog: verovati v sveto [sv.] Trojico; dogma o sveti Trojici / cerkev svete Trojice ◊ jur. senat trojice senat, sestavljen iz treh sodnikov; mat. trojica skupina treh elementov ♪
  6.      trójka  -e ž (ọ̑) 1. pog. številka tri: obkrožiti trojko / na tej progi vozi trojka tramvaj, avtobus številka tri ∙ žarg., med. izpuliti trojko podočnik 2. pog. pozitivna ocena, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobro: dobiva same trojke; v angleščini ima trojko 3. skupina treh oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: najboljša trojka je bila nagrajena; združevati se v dvojke in trojke / rudarska trojka 4. v ruskem okolju vprega s tremi konji: peljati se s trojko; hitre trojke / prodati trojko / ruska trojka 5. skupina treh izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki 6. igralna karta s tremi znaki: križeva trojka ◊ alp. plezalna tura tretje težavnostne stopnje; etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, znan v Prekmurju in na vzhodnem Štajerskem; igr. napovedana vrednost pri igri na karte glede na moč igralčevih kart; šport. element umetnostnega drsanja, pri katerem naredi drsalec v vrhu vsakega kroga obrat za 180° proti središču kroga ♪
  7.      trójnost  -i ž (ọ̑) obstajanje treh enakovrednih, enako pomembnih sestavin: govoril je o trojnosti nalog inštituta / trojnost izrazov za prevzeto besedo kaže njeno pomensko ohlapnost ♪
  8.      trólíst  -a m (ọ̑-ȋ) knjiž. list, sestavljen iz treh lističev: deteljni, hrastovi trolisti ♦ um. trilist ♪
  9.      trómba  -e ž (ọ̑) 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti trombo iz ovnovega roga; zatrobiti na trombo // kar je po obliki temu podobno: cvet z veliko trombo ♦ meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad morjem, navadno s pokončno osjo 2. star. trobenta: igrati na trombo / vojaška tromba je zatrobila budnico // trobljenje: zaslišal se je žvižg sprevodnika in tromba vlakovodje; tromba ob budnici, za budnico ♪
  10.      tropína  -e ž (í) nav. mn. 1. kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen: kuhati žganje iz tropin; bučne, sončnične tropine; grozdne, sadne tropine / vinske tropine ♦ agr. oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično iztisnilo olje 2. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla: zabeliti žgance s tropinami / maslene tropine ♪
  11.      tropízem  -zma m (ȋ) biol. pojav, da rastline in nekatere pritrjene nižje živali rastejo, se obračajo v smeri, iz katere prihaja dražljaj, ali stran od nje: proučevati tropizem / negativni, pozitivni tropizem ♪
  12.      trópóljski  tudi trópôljski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑; ọ̑-ó) agr. tripoljen: tropoljsko gospodarstvo ♪
  13.      trós  -a m (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros ♪
  14.      tróséd  in trósèd -éda m (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́) obrt. kos sedežnega pohištva s tremi sedeži, navadno oblazinjen: v dnevni sobi imajo trosed ♪
  15.      trosíti  in trósiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči ♪
  16.      trosnják  -a m (á) bot. nadzemni del gobe, v katerem nastajajo trosi: odstraniti trosnjak // del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif ♪
  17.      trošarína  -e ž (ȋ) jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi: plačevati, predpisati trošarino; trošarina od vina, na vino ♪
  18.      trót  -a m (ọ̑) 1. čebelji samec: trot se izleže iz neoplojenega jajčeca; troti in čebele; biti len kot trot zelo ♦ čeb. trot opraši matico 2. ekspr. kdor ne živi od lastnega dela, ampak na stroške drugega: tega trota ne bomo več redili / družbeni troti družbeni zajedavci, paraziti 3. ekspr. omejen, neumen človek: pusti tega trota, saj ne ve, kaj govori / kot psovka trot neumni ♪
  19.      trotàv  -áva -o prid. (ȁ á) čeb. ki zalega neoplojena jajčeca: trotava matica / trotava čebelja družina ♪
  20.      trotávost  -i ž (á) čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca ♪
  21.      trótelj  -na tudi -tlja [tǝl] m (ọ́) nižje pog. omejen, neumen človek: še sam ne ve, kakšen trotelj je / kot psovka prekleti troteljni ♪
  22.      trótovec  -vca m (ọ̑) čeb. čebelja družina, v kateri matica ali čebele zalegajo neoplojena jajčeca: čebelja družina se izrodi v trotovec; zdravljenje trotovca ♪
  23.      trótovka  -e ž (ọ̑) čeb. matica ali vsaka od čebel, ki zalega neoplojena jajčeca: v brezmatičniku postanejo čebele trotovke / čebela, matica trotovka ♪
  24.      trótovstvo  -a s (ọ̑) ekspr. življenje ne od lastnega dela, ampak na stroške drugega: obsojati trotovstvo in uživaško brezdelje ♪
  25.      trováti  trújem nedov. (á ú) zastar. zastrupljati: trovati vodo / drug drugemu trujeta življenje ♪

   16.527 16.552 16.577 16.602 16.627 16.652 16.677 16.702 16.727 16.752  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA