Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jen (1.652-1.676) 
- zavaljênec -nca m (é) ekspr. valjasto debel človek: neroden zavaljenec ♪
- zavaljênost -i ž (é) ekspr. značilnost zavaljenega, debelega: kljub zavaljenosti je uren; zavaljenost trupa ♪
- zavójen -jna -o prid. (ọ̑) ki je za zavijanje: zavojni stroški / zavojni papir ♪
- zazímljenje -a s (ȋ) glagolnik od zazimiti: zazimljenje sadja / zazimljenje čebel ♪
- zblójenost -i ž (ọ́) knjiž. zmedenost, zmešanost: v zblojenosti ni vedel, kaj dela / spolna zblojenost ♪
- zdrávljenec -nca m (ā) kdor se zdravi: pomagati zdravljencu; med zdravljenci je bilo precej alkoholikov ♪
- zdrávljenje -a s (á) glagolnik od zdraviti: zdravljenje mu ni pomagalo; podaljšati zdravljenje; poslati na zdravljenje v bolnico; biti na zdravljenju; dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje; zdravljenje alkoholikov, narkomanov; zdravljenje z obsevanjem, zelišči; stroški zdravljenja / zdravljenje srčnih bolezni, pljučnice / ambulantno, domače zdravljenje; individualno, skupinsko zdravljenje; klimatsko zdravljenje ♦ med. konservativno zdravljenje pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti okvarjeni del telesa; ležalno zdravljenje pri
katerem je ležanje njegov bistveni del; odprto zdravljenje opeklin, ran brez povoja; okupacijsko zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela; stacionarno zdravljenje med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu ♪
- zdrobljênost -i ž (é) značilnost zdrobljenega: pasovi preorane zemlje se razlikujejo po zdrobljenosti ∙ redko posestna zdrobljenost razdrobljenost ♪
- zdŕsnjenje -a s (ȓ) glagolnik od zdrsniti: zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju / zdrsnjenje na ledu ♪
- zdvojênost -i ž (é) knjiž. dvom, razdvojenost: v njegovem vedenju je čutiti zdvojenost; v zdvojenosti se je zatekel k prijatelju; zdvojenost in nemir / zdvojenost nad samim seboj obup ♪
- zedínjenje -a s (ȋ) glagolnik od zediniti: doseči zedinjenje / državno, narodno, politično zedinjenje združitev; zedinjenje z matično deželo ♪
- zéljen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zelje: zeljni kocen; zeljni listi; zeljna glava / zeljna kad / zeljna juha, solata ♪
- zemljén -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz zemlje, prsti: zemljen nasip 2. nar. zahodno lončen: zemljena skleda ♪
- zemljeníca -e ž (í) knjiž. zemljanka: spati v zemljenici ♪
- zgóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. sam, čist: to je zgoljna nesebičnost, popolnost ♪
- zgrajênost tudi izgrajênost -i ž (é) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa: notranja zgrajenost melodije; vsebinska in oblikovna zgrajenost umetnine; zgrajenost drame // knjiž. zgradba, sestava: zgrajenost predmeta / po osnovni zgrajenosti je kraj podoben utrdbi 2. publ. izoblikovanost, trdnost: notranja moč in zgrajenost posameznikov / politična zgrajenost koga ♪
- zgŕbljenec -nca m (ȓ) zgrbljen človek: zgrbljenci in pohabljenci ♪
- zgŕbljenost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost zgrbljenega: zgrbljenost starih ljudi / zgrbljenost hrbtenice ♪
- zléknjenost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zleknjenega: zleknjenost hrbta / vstati iz zleknjenosti ♪
- zlépljenje -a s (ẹ́) glagolnik od zlepiti: zlepljenje z lepilom / preprečevati zlepljenje med zrni / zlepljenje drobcev v kepo ♪
- zlépljenka -e ž (ẹ́) publ. kar je narejeno iz zelo različnih elementov ali delov: knjiga je nekakšna zlepljenka ♪
- zlómljenost -i ž (ọ́) stanje zlomljenega: zlomljenost osi / zlomljenost in nebogljenost glavne osebe ♪
- zlovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je slabe volje, nerazpoložen: ves večer je bil molčeč in zlovoljen; bolezen ga je delala zlovoljnega; iz mesta se je vrnil zlovoljen / bil je zlovoljen zaradi navzočnosti tujca nejevoljen, jezen / zlovoljen obraz, pogled zlovóljno prisl.: zlovoljno mu je segel v besedo ♪
- zložêljen -jna -o prid. (é ē) ki drugemu privošči zlo, slabo: zloželjen človek / zloželjen nasmeh ♪
- zmŕznjenec -nca m (ȓ) ekspr. človek, ki ga rado zebe: pa ste res zmrznjenci ♪
1.527 1.552 1.577 1.602 1.627 1.652 1.677 1.702 1.727 1.752 
