Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (15.777-15.801)


  1.      šamán  -a m (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje: šaman mrmra svoje molitve 2. knjiž. vrač: k bolnemu so poklicali šamana ♪
  2.      šamánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šamane ali šamanstvo: šamansko zamaknjenje / šamanski verski obredi ♪
  3.      šamánstvo  -a s (ȃ) pri nekaterih primitivnih ljudstvih verovanje v duhove, nadnaravne sile, s katerimi imajo šamani v zamaknjenju neposreden stik in vplivajo nanje: raziskovati šamanstvo ♪
  4.      šamponírati  -am nedov. in dov. (ȋ) z mazanjem, drgnjenjem nanašati šampon na kaj: zmočila je lase in jih šamponirala / šamponirati preprogo ♪
  5.      šánsa  -e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa ♪
  6.      šántav  -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno ♪
  7.      šapirográf  -a m (ȃ) priprava za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: razmnožiti besedilo na šapirografu ♪
  8.      šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakov ◊ gastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave ♪
  9.      šáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup // dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu 2. stikati, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu 3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami ● ekspr. veter šari po polju piha ◊ lov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju ♪
  10.      šarlatánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šarlatane ali šarlatanstvo: šarlatansko govoričenje; zdravljenje po tej metodi ni šarlatansko / šarlatanski človek ♪
  11.      šarlatánstvo  -a s (ȃ) slabš. 1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo 2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo ♪
  12.      šarmírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. očarati, privlačiti: hotel jih je šarmirati / njena pripoved ga je šarmirala ♪
  13.      šarnír  -ja m (ȋ) teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje: pritrditi šarnir na vrata omare; povezati plošče s šarnirji; kovinski šarnir / klavirski šarnir ozek, dolg šarnir, ki poteka po vsej dolžini delov, ki ju povezuje; odmični šarnir ♪
  14.      šarpíja  -e ž (ȋ) med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: obveze in šarpija ♪
  15.      šárža  -e ž (ȃ) 1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin: dobiti, imeti šaržo; podoficirska šarža ∙ zastar. ta stanovanja so bila le za šarže za oficirje, podoficirje 2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šaržo; šarža jekla; velikost šarže // talina iz tega materiala: izpustiti šaržo // taljenje tega materiala: končali so prvo šaržo 3. žarg., gled. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šaržo // igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šarža ♪
  16.      šatírati  -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti: šatirati neosvetljene ploskve ♪
  17.      ščávje  -a s (ā) nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje: pašnike je preraslo ščavje; posekati ščavje; preriti se skozi ščavje; bodičasto ščavje / gosto obrežno ščavje / ekspr. populiti ščavje na gredi plevel // slabš. rastlinje sploh: njen vrt je poln ščavja ● ekspr. v reviji je bilo le dolgočasno ščavje dolgočasni članki, spisi; slabš. kaj mi nosiš to ščavje nelepe rože ♪
  18.      ščegetáti  -ám tudi -éčem stil. -áčem [čǝg in čeg] nedov. (á ȃ, ẹ́, á) 1. s premikanjem rahlo dotikajočega se predmeta povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: fant je ščipal in ščegetal sošolce; ščegetati po podplatih, pod brado, za vratom; ščegetati s slamico / senene bilke, ki so mu padle za srajco, so ga ščegetale; britje ga ščegeta; brezoseb. mene sploh ne ščegeta; pren., ekspr. njene besede so ga ščegetale okoli srca, pri srcu 2. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti: prah ščegeta pljuča / pečenka ga prijetno ščegeta v nos ● ekspr. pijača ga je ščegetala po grlu povzročala pekoč občutek; ekspr. med govorom ga je večkrat ščegetal smeh bi se rad smejal ščegetajóč -a -e: ščegetajoč prah; prijetno ščegetajoč vonj ♪
  19.      ščeméti  -ím [čǝm tudi čem] nedov., ščemì tudi ščêmi (ẹ́ í) povzročati zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju: dim, premočna svetloba me ščemi / luč, sonce ščemi v oči / nos ga ščemi; z alkoholom razkužena rana jo je ščemela; od vetra me ščemi po obrazu; brezoseb. v grlu ga ščemi ščemèč -éča -e: ščemeč dim; ščemeče solze ♪
  20.      ščênec  -nca m (é) knjiž. ščene: ščenec je lajal / le kaj bo ta ščenec naredil ◊ vet. odščipnjeni vrh podkovskega žeblja ♪
  21.      ščepèc  -pcà in ščèpec -pca tudi ščêpec -pca [prvi dve obliki čǝp] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀; é) 1. kar nastane s stikom konic navadno prvih treh prstov: pokaži, kaj je ščepec / dati prste v ščepec; v ščepcu je prinesla pesek 2. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s konicami teh prstov: jedi dodati ščepec popra, soli; ponudil mu je ščepec tobaka / vsega je komaj za ščepec zelo malo // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: za večerjo je imela ščepec riža / niti ščepca cimeta nima doma prav nič; pren. hoče vsaj ščepec sreče ● ekspr. njegovo govorjenje nima niti ščepca soli je zelo neumno, vsebinsko prazno ♪
  22.      ščepériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep ščepériti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec ščeperèč -éča -e: vrabec je čivkal, ščepereč repek ♪
  23.      ščétka  -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata ● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci ◊ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi ♪
  24.      ščíp  -a m (ȋ) 1. luna, ko je vidna vsa njena površina: mlaj in ščip / nocoj bo ščip // čas, ko je taka luna: bilo je ob ščipu 2. zastar. uščip: vsak ščip ga je skelel ♪
  25.      ščipálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila: otrok ji je podajal ščipalke; lesena, plastična ščipalka; košarica, vrečka za ščipalke / ščipalke za obešanje perila // majhna priprava iz dveh krakov za pripenjanje česa sploh: robovi prta na mizi so bili pritrjeni s ščipalkami / ščipalke za lase 2. mn., navadno v zvezi klešče ščipalke kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: navadne klešče in klešče ščipalke ◊ zool. ščipalnica ♪

   15.652 15.677 15.702 15.727 15.752 15.777 15.802 15.827 15.852 15.877  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA