Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (1.576-1.600)


  1.      vzréjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vzrejo: vzrejni piščanci / vzrejna postaja / vzrejni satnik satnik za vzrejo ♪
  2.      vztrájen  -jna -o prid., vztrájnejši (ā) 1. ki kljub težavnosti, nasprotovanju ne preneha opravljati svojega dela, dejavnosti: vztrajen delavec, igralec; vztrajen konj; biti vztrajen pri iskanju / tekmovati, kdo je vztrajnejši na kolesu // ki kljub nasprotovanju ohranja svojo voljo, svoje stališče: ker je bil vztrajen, so njegovi zahtevi ugodili / biti vztrajen v odločitvi 2. ki kljub težavnosti, nasprotovanju traja še naprej: vztrajna prizadevnost; vztrajno delo, iskanje / vztrajne zahteve 3. ekspr. ki kljub izpolnjenemu pričakovanemu trajanju traja še naprej: vztrajen molk / vztrajen pogled / vztrajen dež, sneg vztrájno prisl.: vztrajno delati, zahtevati; govorice se vztrajno širijo ♪
  3.      vzvójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzvoj: vzvojna napetost, obremenitev / vzvojna vzmet vzmet v obliki palice, ki prenaša navor ♪
  4.      zabavežêljen  -jna -o prid. (é ē) željen zabave: zabaveželjna ženska ♪
  5.      zabójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zaboj: zabojna vsebina / zabojni odpirač ♪
  6.      zabrazgotínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od zabrazgotiniti se: zabrazgotinjenje površine rane ♪
  7.      zabúbljenje  -a s (ȗ) glagolnik od zabubiti se: po zabubljenju se ličinka spremeni v žuželko ♪
  8.      zabúbljenost  -i ž (ȗ) stanje zabubljenega: zabubljenost ličinke ● ekspr. provincialna zabubljenost ozkost, zaprtost ♪
  9.      začépljenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od začepiti: začepljenje soda / začepljenje žile ♪
  10.      začínjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost začinjenega: primerna začinjenost jedi / ekspr. robata začinjenost srednjeveških zgodb ♪
  11.      zadávljenec  -nca m (ȃ) kdor je zadavljen: videz zadavljenca ♪
  12.      zadávljenje  -a s (ā) glagolnik od zadaviti: na truplu ni znakov zadavljenja ♪
  13.      zadímljenje  -a s (ȋ) glagolnik od zadimiti: zadimljenje prostora pri eksploziji ♪
  14.      zádnjenavedèn  -êna -o prid. (ȃ-ȅ ȃ-é) ki je zadnji naveden: zadnjenavedeni prosilec se natečaja ni udeležil ♪
  15.      zadovóljen  -jna -o prid., zadovóljnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami: prijetno je delati v družbi zadovoljnih sodelavcev; zadovoljen je bil, da se je kar smehljal; zadovoljen se je vrnil domov; rad vidi svoje goste zadovoljne; vidno, ekspr. v dno srca zadovoljen / iron. si zdaj zadovoljen, ko je šipa razbita; evfem. nisem najbolj zadovoljen nisem zadovoljen // ki je večkrat, navadno v takem stanju: vsi so ga poznali kot zadovoljnega človeka; od malega je miren in zadovoljen // ki izraža, kaže tako stanje: zadovoljen obraz / zadovoljno življenje 2. v povedni rabi ki ima pozitiven, odobravajoč odnos do koga, česa: gospodar je z najetimi delavci zadovoljen; biti zadovoljen s samim seboj; zadovoljen sem, da tega nisem storil / biti z malim zadovoljen 3. zastar. vesel: zadovoljen je bil srečnega izida / kljub prigovarjanju ni bil zadovoljen iti ni hotel iti ● ekspr. te rastline z jutranjim zalivanjem niso zadovoljne zanje tako zalivanje ni primerno; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni zadovóljno prisl.: zadovoljno si meti roke; zadovoljno se smehljati; zadovoljno spregovoriti, živeti ♪
  16.      zadovoljênost  -i ž (é) dejstvo, da je kdo zadovoljèn: duhovna in telesna zadovoljenost / spolna zadovoljenost ♪
  17.      zadŕgnjenje  -a s (ŕ) glagolnik od zadrgniti: zadrgnjenje zanke / zadrgnjenje vreče ♪
  18.      zagrenjênec  -nca m (é) ekspr. zagrenjen človek: obraz zagrenjenca; nesrečneži in zagrenjenci ♪
  19.      zagrenjênost  -i ž (é) stanje zagrenjenega človeka: obšla, prevzela ga je zagrenjenost; globoka zagrenjenost / storiti kaj iz zagrenjenosti ♪
  20.      zagŕljen  -a -o prid. (ȓ) nar. hripav: zagrljen človek; biti močno zagrljen / zagrljen glas; zagrljeno petje zagŕljeno prisl.: zagrljeno govoriti ♪
  21.      zagŕljenost  -i ž (ȓ) nar. hripavost: zaradi zagrljenosti komaj govori ♪
  22.      zakasnjênec  tudi zakásnjenec -nca m (é; ā) star. zamudnik: zakasnjenec je tiho vstopil v razred ♪
  23.      zaklénjenost  -i ž (ẹ́) stanje zaklenjenega: zaklenjenost vrat ● ekspr. njegova odljudnost in zaklenjenost vase zaprtost ♪
  24.      zakonodájen  -jna -o prid. (á ā) nanašajoč se na zakonodajo: zakonodajni postopek / zakonodajna pristojnost / zakonodajna, izvršna in sodna oblast; zakonodajno telo ♪
  25.      zakorenínjenec  -nca m (ȋ) ekspr. človek, ki je notranje, čustveno tesno povezan s čim: zakoreninjenci v tradiciji ◊ agr. zakoreninjeni potaknjenec ♪

   1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA