Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (152-176)

152.      gobárjenje  -a s (á) glagolnik od gobariti: ukvarjati se z gobarjenjem; ribolov in gobarjenje ♪
153.      gojênčev  -a -o (é) svojilni pridevnik od gojenec: gojenčeva dolžnost je, da se drži hišnega reda ♪
154.      gojênec  -nca m (é) človek, navadno mlajši, ki se vzgaja v kakem zavodu: discipliniran gojenec; gojenec vojaške akademije / v domu je sto gojencev / gojenci doma za slepe // star. učenec: nekaj časa je bil njegov gojenec ♪
155.      gojênje  -a s (é) glagolnik od gojiti: plantažno gojenje drevesnih vrst; gojenje bombaža, gozda; gojenje rib v akvariju / gojenje glasbe / gojenje dobrih odnosov v družbi ♪
156.      gojênka  -e ž (é) ženska oblika od gojenec: gojenka glasbene šole / samostanska gojenka / guvernanta s svojima gojenkama ♪
157.      góljenje  in goljênje -a s (ọ́; é) glagolnik od goliti: goljenje ptic ♪
158.      gónjenje  -a s (ọ́) glagolnik od goniti: gonjenje živine na pašo / gonjenje sovražnika / redno gonjenje živine ♪
159.      gospodárjenje  -a s (á) glagolnik od gospodariti: seznanili so se z gospodarjenjem v podjetju; gospodarjenje z električno energijo; breznačrtnost gospodarjenja / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi / sinovo gospodarjenje je pripeljalo kmetijo do propada / uprl se je gospodarjenju žensk v hiši ♪
160.      gospodínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od gospodinjiti: z njenim gospodinjenjem so bili zelo zadovoljni ♪
161.      gostovéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) gostovejnat: gostovejna lipa ♪
162.      govorjênje  -a s (é) glagolnik od govoriti: govorjenje mu škoduje; slišati je bilo govorjenje in smeh; izražati misli z govorjenjem; zbudilo ga je glasno, mrmrajoče govorjenje ljudi; ima svoj način govorjenja / jezilo ga je govorjenje tega gizdalina; duhovito govorjenje; nizkotno, robato govorjenje / o literaturi je bilo mnogo govorjenja / dogodek je povzročil veliko govorjenja po mestu ♪
163.      gozdárjenje  -a s (á) glagolnik od gozdariti: po dolgih letih gozdarjenja je končno počival / preudarno gozdarjenje ♪
164.      grábljenje  -a s (á) glagolnik od grabiti: grabljenje listja / očitali so mu grabljenje denarja ♪
165.      grajênje  -a s (é) glagolnik od graditi: a) prizadevanje za hitrejše in cenejše grajenje; grajenje hiše / grajenje novega sveta / grajenje filmske epopeje b) grajenje potoka ♪
166.      grajênost  -i ž (é) ustroj, sestava, kompozicija: grajenost živalskega telesa / oblikovna grajenost skladbe ♪
167.      grúljenje  -a s (ú) glagolnik od gruliti: gruljenje domačih golobov / ugaja ji njegovo nežno gruljenje ♪
168.      gúljenje  -a s (ú) žarg., šol. mehanično učenje, brez razumevanja: guljenje ne zadošča, snov je treba tudi razumeti / ekspr. med guljenjem za izpite ni našel časa za leposlovje ♪
169.      gusárjenje  -a s (á) glagolnik od gusariti: dovolj mu je bilo gusarjenja ♪
170.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
171.      hijénji  -a -e (ẹ̑) pridevnik od hijena: hijenja dlaka, koža ♪
172.      hijénski  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. tak kot pri hijeni: iz beznice so prihajali hijenski glasovi / hijenski smeh ♪
173.      hlajênje  -a s (é) glagolnik od hladiti: hlajenje mleka; hlajenje stanovanjskih prostorov s klimatskimi napravami; hlajenje z ledom / vodno, zračno hlajenje motorja ♪
174.      hlínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja ♪
175.      hlínjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja ♪
176.      hmeljárjenje  -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje ♪

   27 52 77 102 127 152 177 202 227 252