Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (1.501-1.525)


  1.      uvérjenost  -i ž (ẹ̑) zastar. prepričanost: njegova uverjenost se je okrepila; uverjenost koga v kaj, o čem / govoriti z veliko uverjenostjo ♪
  2.      uzakónjenje  -a s (ọ̑) glagolnik od uzakoniti: uzakonjenje šolske obveznosti / uzakonjenje nove oblasti / uzakonjenje pravopisnih pravil ♪
  3.      uzímljenje  -a s (ȋ) glagolnik od uzimiti: uzimljenje sadja ♪
  4.      užáljenec  -nca m (ȃ) ekspr. užaljen človek: molk užaljenca ♪
  5.      užáljenka  -e ž (ȃ) ekspr. užaljena ženska: užaljenka je molčala ♪
  6.      užáljenost  -i ž (ȃ) stanje užaljenega človeka: užaljenost ga je minila; premagati, prikrivati užaljenost; molčati iz užaljenosti / povedati z užaljenostjo ♪
  7.      užitkažêljen  -jna -o prid. (é ē) željen užitka, užitkov: užitkaželjen človek ♪
  8.      vábljenec  -nca m (á) kdor je kam vabljen: vabljenci so že zbrani; vabljenci na srečanje, svatbo ♪
  9.      vábljenica  -e ž (á) nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik: delati vabljenice ♪
  10.      vábljenik  -a m (á) lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik: nastaviti vabljenika / umetni, živi vabljeniki // kletka s tako živaljo: ptič v vabljeniku se je žalostno oglašal ♪
  11.      vábljenje  -a s (á) glagolnik od vabiti: vabljenje sorodnikov in prijateljev na svatbo / vabljenje na seje / vabljenje živali / vabljenje k maši ♪
  12.      vájen  -a -o prid. (ȃ) 1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben a) kako delo, dejanje opraviti brez težav: kuhanja, ukazovanja vajen človek; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj; ker je bil vajen poti, tudi v temi ni zašel / vajenemu jezdecu, strelcu se kaj takega ne bi zgodilo / ekspr. vajeno oko hitro opazi pomanjkljivosti b) kako stvar, dejanje prenesti brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: ker ni vajen čakanja, se je čudil, razburil / oprostite, takih neprijaznosti pri nas nismo vajeni c) sprejemati koga, imeti stik s kom brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: otrok joka, ker tujih obrazov ni vajen; vajena sta drug drugega // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dela, dejanja opravlja to še naprej: dela, kar je vajen od doma; on je vajen samostojno misliti // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dejanja, stanja doživlja njegovo odsotnost kot pomanjkanje, neugodje: vajen je udobja; vajen je voziti se v avtomobilu // ki se zaradi ponavljanja, pogostosti opravlja brez težav: narediti z vajenim gibom; iti z vajenimi koraki 2. zaradi ponavljanja, pogostosti kakega stanja, okolja sposoben to stanje prenašati brez večjih težav: hrupa, mraza, naporov vajen človek; tropskega podnebja ni vajen / vajen je samote, trpljenja / biti vajen trdih besed vájeno prisl.: vajeno je šel po brvi; prim. vaditi ♪
  13.      vájenček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od vajenec: vajenček je z mehom pihal v oglje; mojster in vajenčki / kleparski vajenček ♪
  14.      vájenec  -nca m (ȃ) do 1970 učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: obrtnik, tovarna sprejme vajence; vajenci in mojstri / pekarski, steklarski, trgovski vajenec / pog. šel je za vajenca postal je vajenec ♪
  15.      vájeniški  -a -o prid. (ȃ) vajenski: vajeniška doba / vajeniška šola ♪
  16.      vájenka  -e ž (ȃ) do 1970 učenka, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: učna doba vajenke / frizerska, trgovska vajenka ♪
  17.      vájenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost vajenega človeka: pri tem delu je potrebna vajenost in zdržljivost ♪
  18.      vájenski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vajence: razstava vajenskih del / vajenska doba; vajensko spričevalo / vajenski dom; vajenska šola ♪
  19.      váljen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valj: valjni plašč; valjna površina ♦ teh. valjni profil ♪
  20.      valjênje 1 -a s (é) glagolnik od valiti1: valjenje skal; valjenje in vrtenje / poškodoval se je pri valjenju sodov v klet ♪
  21.      valjênje 2 -a s (é) glagolnik od valiti2: valjenje jajc / naravno, umetno valjenje ♪
  22.      valovljênje  -a s (é) glagolnik od valoviti: valovljenje jezerske gladine ♪
  23.      varjênec  -nca m (é) teh. del, predmet, ki se vari: vpenjanje varjencev ♪
  24.      várjenje  in varjênje -a s (ā; é) glagolnik od variti, kuhati: varjenje piva / varjenje zdravilnih zelišč ♪
  25.      varjênje  -a s (é) glagolnik od variti, spajati: poškodovati si oči pri varjenju; varjenje konstrukcije; naprave, oprema za varjenje / hladno varjenje brez prejšnjega segrevanja; plamensko varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku; talilno varjenje pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev; točkovno varjenje pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika; varjenje s pritiskom pri katerem se do zmehčanja ali rahlega taljenja segreti deli spajajo s pritiskom, z udarci; gorilnik, pištola za varjenje ♪

   1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA