Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (14.302-14.326)


  1.      sanjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjarje ali sanjarjenje: sanjarski mladenič; bil je sanjarske narave / sanjarsko pričakovanje sreče sanjársko prisl.: sanjarsko gledati, govoriti ♪
  2.      sanjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjače ali sanjarjenje: sanjaški človek / sanjaško razpoloženje ♪
  3.      sánjati  -am nedov., v srednjem spolu oblika s se sanjálo se in sánjalo se (á) 1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti 2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak ● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve; hodila je, kot bi se ji sanjalo zamišljeno, duševno odsotno sanjáje: sanjaje hoditi; snežinke so sanjaje padale sanjajóč -a -e: sanjajoče oči; sanjajoč o slavi; vas, sanjajoča v megli sánjan -a -o: sanjan svet; sanjano življenje ♪
  4.      sanjávec  -vca m (ȃ) kdor sanja: pobožala je nemirnega sanjavca // knjiž. sanjač: zamišljeni sanjavci ♪
  5.      sanjávost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjavega: njene oči so ohranile še nekaj sanjavosti / lirična sanjavost pokrajine / predramiti se iz sanjavosti ♪
  6.      sánjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanje: sanjski strahovi; sanjsko doživetje / pogreznil se je v svoj sanjski svet / sanjska pokrajina ∙ star. sanjske bukve knjiga, ki razlaga pomen sanj sánjsko prisl.: življenje si predstavlja zelo sanjsko; imela je sanjsko lepo postavo zelo lepo ♪
  7.      sankalíšče  -a s (í) navadno urejen prostor za sankanje: v kraju so uredili sankališče / umetno sankališče ♪
  8.      sánkcija  -e ž (á) 1. jur. pravno veljavno določilo v pravni normi o posledicah njene kršitve: določiti, poostriti sankcije; sprejeti sankcije // pravna posledica za določeno protipravno ravnanje: izreči sankcijo; sodni opomin, vzgojni ukrep in druge kazenske sankcije; pritožiti se zoper preostro sankcijo / civilne sankcije; mednarodne sankcije; pren., publ. dejanje je treba obsoditi ali uporabiti kako drugo družbeno sankcijo 2. knjiž. odobritev, potrditev: predlog še čaka na sankcijo ◊ jur. sankcija nekdaj akt državnega poglavarja, s katerim se potrdi zakon, ki ga je sprejel parlament; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci ♪
  9.      sanktuárij  -a m (á) knjiž. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: stopiti v sanktuarij ♪
  10.      sápfičen  -čna -o prid. (á) knjiž. lezbičen: sapfična nagnjenja ◊ lit. sapfična kitica štirivrstična kitica, ki obsega tri verze s po petimi stopicami in dvostopični sklepni verz ♪
  11.      sápnica  -e ž (ȃ) nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic ◊ muz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena ♪
  12.      sardéla  -e ž (ẹ̑) majhna, ob bokih stisnjena riba, ki živi zlasti v Sredozemskem morju: loviti sardele; gospodarski pomen sardel / sardele v olju; bili smo natlačeni kot sardele ♪
  13.      sardélica  -e ž (ẹ̑) majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih: loviti sardelice / naročil je porcijo sardelic ♪
  14.      sardína  -e ž (ȋ) sardela, konzervirana v olju: jesti sardine; na izlet so vzeli tudi nekaj škatel sardin; v avtobusu so bili stisnjeni kot sardine / sardine v olju // sardela: loviti sardine ♪
  15.      sarkóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic vezivnega, opornega ali mišičnega tkiva ♪
  16.      sátanka  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od satan: satan in satanka 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: satanka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava satanka ♪
  17.      satelít  -a m (ȋ) 1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit ♦ astr. Jupitrovi sateliti // temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpiado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit 2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov ♪
  18.      sátemski  -a -o prid. (ā) lingv., v zvezi satemski jeziki vzhodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike ♪
  19.      sátir  in satír -a m (ȃ; ȋ) v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe; pohoten kot satir ♪
  20.      satíra  -e ž (ȋ) 1. lit. delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, objaviti satiro; literarna, moralna, politična satira; satire latinskih pesnikov; satira v prozi, verzih 2. knjiž. ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja: pisateljevo nagnjenje k satiri / satira na človeške napake ♪
  21.      satráp  -a m (ȃ) 1. pri starih Perzijcih vladarjev namestnik v pokrajini: neomejena oblast satrapov 2. knjiž. oblasten, samovoljen človek: zloglasen satrap ♪
  22.      saturnízem  -zma m (ȋ) med. zastrupljenje s svincem ♪
  23.      scedíti  -ím dov., scêdi in scédi; scédil (ȋ í) 1. s cejenjem spraviti kam: scediti kavo v lonček 2. nar. precediti: scediti mleko scedíti se 1. s cejenjem priti kam, pojaviti se kje: v škaf se je scedilo precej vode / ekspr. pod čevlji se mu je scedila cela mlaka 2. počasi odteči: voda se je scedila s strehe scejèn -êna -o: scejeno mleko; prim. izcediti ♪
  24.      scéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro 2. nar. precejati: scejati mleko scéjati se 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati ♪
  25.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni ♪

   14.177 14.202 14.227 14.252 14.277 14.302 14.327 14.352 14.377 14.402  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA