Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jen (1.401-1.425) 
- trápljenje -a s (á) star. mučenje: prepovedati trapljenje ujetnikov / trapljenje z računanjem ♪
- travopóljen -jna -o prid. (ọ̑) agr. pri katerem se v zaporedju menjavajo trava, travna detelja in poljske kulture: travopoljno kolobarjenje ♪
- trébljenje -a s (ẹ́) glagolnik od trebiti: trebljenje mladega gozda / orodje za trebljenje sadnega drevja / trebljenje kamenja s travnika ♪
- trétjenagrajênec -nca m (ẹ̄-é) kdor dobi tretjo nagrado: pogovor s tretjenagrajencem grafične razstave ♪
- tréznjenje -a s (ẹ́) glagolnik od trezniti: treznjenje pijanca / odpeljali so ga na treznjenje / navdušenju je sledilo treznjenje ♪
- trípóljen -jna -o prid. (ȋ-ọ̑) agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo: dvopoljno in tripoljno gospodarstvo ♪
- trípósteljen -jna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri postelje, ležišča: triposteljna soba ♪
- tríváljen -jna -o prid. (ȋ-ȃ) strojn. ki ima tri valje: trivaljni motor ♪
- trívéjen -jna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri veje: trivejna krošnja ♦ anat. trivejni živec možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti ♪
- tŕjenje 1 -a s (ŕ) glagolnik od trditi, izražati: trdovratno trjenje ♪
- tŕjenje 2 -a s (ŕ) glagolnik od trditi, strjevati: trjenje gline z žganjem / počasno trjenje kake snovi trdenje ♪
- trmoglávljenje -a s (á) glagolnik od trmoglaviti: s trmoglavljenjem ni nič dosegel; nesmiselno trmoglavljenje ♪
- trnkárjenje -a s (á) glagolnik od trnkariti: dobiti dovoljenje za trnkarjenje ♪
- tróbljenje -a s (ọ́) glagolnik od trobiti: poslušati piskanje in trobljenje / trobljenje na rog, v rog / trobljenje parnika / slonovo trobljenje / voznik je z glasnim trobljenjem opozarjal pešce ♪
- tróbójen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) zastar. tribarven: trobojna zastava ♪
- troféjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trofejo: trofejni predmet; stara trofejna puška / trofejno rogovje ♪
- trójen -jna -o prid. (ọ̑) 1. trikrat tolikšen: vrniti trojno mero; opraviti trojno delo // ki je iz treh delov, enot: prebiti se skozi trojni sovražnikov obroč; trojna plast; trojno ogledalo 2. ki je treh vrst: pri hiši so trojni otroci; trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje ◊ kem. trojna vez kemična vez med dvema atomoma, ki jo tvorijo trije elektronski pari; šport. trojni položaj strelska disciplina, pri kateri se strelja iz stoječega, ležečega in klečečega položaja; zgod. trojni pakt zveza Nemčije, Italije in Japonske, ustanovljena 27. septembra 1940 v Berlinu ♪
- trópóljen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) agr. tripoljen: tropoljno gospodarstvo ♪
- trópósteljen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) triposteljen: troposteljna soba ♪
- trpljênje -a s (é) 1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje ♦ rel. Kristusovo trpljenje 2. stanje koga, ki trpi: čakalo, doletelo ga je trpljenje; lajšati trpljenje; občutiti, prenašati trpljenje; smrt je bila zanj rešitev iz trpljenja 3. kar povzroča, da kdo trpi: taka bolezen je trpljenje za vso družino; ekspr. pisanje je zanj veliko trpljenje ♪
- trpljênka -e ž (é) knjiž. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti; pasijonka: gojiti trpljenke / roža trpljenka ♪
- trpljênjski -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na trpljenje: trpljenjska stopnja / trpljenjski spomini ♪
- tujenároden -dna -o prid. (á) knjiž. tuj, drugonaroden: tujenarodni priseljenci ♪
- tujkárjenje -a s (á) ekspr., redko uporabljanje tujih besed, tujk: odvečno tujkarjenje ♪
- túljenje in tuljênje -a s (ú; ē) glagolnik od tuliti: tuljenje psa / tuljenje siren / tuljenje otrok v razredu / tuljenje vetra ♪
1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 
