Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (1.376-1.400)


  1.      šóbljenje  -a s (ọ́) glagolnik od šobiti: šobljenje ustnic ♪
  2.      šopírjenje  -a s (ȋ) glagolnik od šopiriti: njegovo šopirjenje jih moti / oblastniško šopirjenje ♪
  3.      šotorjênje  tudi šotórjenje -a s (é; ọ̄) glagolnik od šotoriti: vračati se s šotorjenja; oprema za šotorjenje ♪
  4.      števíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od številiti: ni se hotel mučiti s številjenjem / ustno številjenje / rezultati zadnjega številjenja prebivalcev ♪
  5.      štíriváljen  -jna -o prid. (ȋ-ȃ) strojn. ki ima štiri valje: štirivaljni motor ♪
  6.      šušmárjenje  -a s (á) glagolnik od šušmariti: tako pisanje je šušmarjenje / preprečevati šušmarjenje ♪
  7.      taborjênje  -a s (é) glagolnik od taboriti: oditi na taborjenje; počitniško taborjenje; taborjenje ob morju ♪
  8.      tájen  -jna -o prid. (ā) 1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo 2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo // za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava 3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod 4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi ● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito ◊ jur. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ tájno prisl.: tajno delovati; tajno glasovati; tajno se sestajati ♪
  9.      tajênje  -a s (é) glagolnik od tajiti: tajenje mu ni pomagalo; tajenje krivde ♪
  10.      taljênje  -a s (é) glagolnik od taliti: taljenje kovin; peč za taljenje rude / taljenje snega ♪
  11.      tanjênje  -a s (é) glagolnik od taniti: tanjenje žice / tanjenje kovin ♪
  12.      tečájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tečaj: tečajna vrata / knjiž., redko tečajni led polarni led / tečajna lista; tečajna razlika sprememba vrednosti deviznega dolga ali terjatve, izražene v domači valuti, zaradi spremenjenega deviznega tečaja ◊ šol. višji tečajni izpit nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli ♪
  13.      telésnovzgójen  -jna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na telesno vzgojo: telesnovzgojni delavci / telesnovzgojno društvo ♪
  14.      têmeljen  -jna -o prid. (é) 1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen; temeljna plošča / temeljni jarek 2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije; temeljna načela / temeljne raziskave 3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države 4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi; temeljne značilnosti 5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok 6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz; temeljna barva ● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo ◊ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; jur. temeljni prometni davek davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno ♪
  15.      temeljênje  -a s (é) glagolnik od temeljiti: plitvo, globoko temeljenje; temeljenje s piloti / temeljenje trditev na dejstvih ♪
  16.      temnjênje  -a [tǝm] s (é) glagolnik od temniti: temnjenje risbe s kredo ♪
  17.      tesárjenje  -a s (á) glagolnik od tesariti: preživljati se s tesarjenjem / tesarjenje rudniškega podporja ♪
  18.      tesnjênje  -a s (é) glagolnik od tesniti: tesnjenje plinskih pip; postopek tesnjenja; sredstva za tesnjenje / izboljšati tesnjenje vrat; dobro, slabo tesnjenje ♦ teh. manšetno tesnjenje z manšetno tesnilko ♪
  19.      tihotápljenje  -a s (á) glagolnik od tihotapiti: tihotapljenje računalnikov / tihotapljenje čez mejo / tihotapljenje pisem v zapor ♪
  20.      tíkpovôjen  -jna -o prid. (ȋ-ō) knjiž. nanašajoč se na čas tik po vojni: tikpovojne razmere / tikpovojni čas // nanašajoč se na čas tik po drugi svetovni vojni: značilnosti tikpovojnega slovenskega pesništva ♪
  21.      topljênec  -nca m (é) kem. snov, ki se topi v drugi snovi: določiti razmerje med maso topljenca in maso raztopine ♪
  22.      topljênje  -a s (é) glagolnik od topiti, raztapljati: topljenje sladkorja v čaju / topljenje kovin taljenje / reke naraščajo zaradi topljenja snega ♪
  23.      tovórjenje  tudi tovorjênje -a s (ọ̄; é) glagolnik od tovoriti: po teh stezah je mogoče le tovorjenje / ukvarjati se s tovorjenjem ♪
  24.      tožárjenje  -a s (á) glagolnik od tožariti: odvaditi otroke tožarjenja; kaznovati koga za tožarjenje; tožarjenje in obrekovanje / tožarjenje za mejo; stroški tožarjenja ♪
  25.      trájen  -jna -o prid., trájnejši (ā) 1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev stalna // ki traja, obstaja brez prekinitve, prekinitev: trajna obremenitev; trajna potreba po zraku / ob trajnejšem vetru se rastlina izsuši 2. ki zaradi svojih lastnosti lahko obstaja, se uporablja dalj časa: zidati hiše iz trajnejših materialov; postaviti trajne objekte / taka ljubezen ni trajna; dati dijaku trajnejše znanje // ki se ne da odpraviti: trajne posledice; trajne poškodbe ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; publ. s tem delom si je postavil trajen spomenik zaradi pomembnosti tega dela ne bo pozabljen; v osmrtnicah ohranili ga bomo v trajnem spominu ne bomo pozabili nanj ◊ bot. trajna rastlina trajnica; fin. trajni nalog pismeno naročilo komu za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa; fiz. trajni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajna deformacija deformacija, ki traja tudi po prenehanju delovanja sile, ki jo je povzročila; friz. trajna ondulacija ondulacija, po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; gastr. trajna klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane daljši čas užitna, dobra; geogr. trajna snežišča; jur. trajna izguba pravic; lingv. trajni glagol nedovršni glagol, ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje trájno prisl.: trajno ohraniti v spominu; trajno žareča peč trájni -a -o sam.: dati komu kaj trajnega; na svetu ni nič trajnega ♪

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA