Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (13.227-13.251)


  1.      puhlôba  -e ž (ó) puhlost: puhloba življenja ♪
  2.      puhloglàv  in puhlogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki zelo malo ali nič ne ve: puhloglav človek / puhloglavo govorjenje ♪
  3.      púhlost  -i ž (ú) lastnost, značilnost puhlega: puhlost repe, sadja / ekspr. spoznal je vso puhlost življenja ♪
  4.      púkanica  -e ž (ū) med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: kup pukanice; obveze in pukanica ♪
  5.      púkanje  -a s (ū) 1. glagolnik od pukati: pukanje lanu, repe 2. star. napuljene niti platna: zadelati špranje s pukanjem / pukanje za na rano pukanica ♪
  6.      púklast  -a -o prid. (ú) nižje pog. grbast: majhen je in puklast / stara, puklasta ženica sključena, upognjena púklasto prisl.: drži se puklasto ♪
  7.      pulárd  -a m (ȃ) agr., nekdaj mlada pitana kokoš ali pitani skopljeni petelin: gojiti pularde / pečeni pulard ♪
  8.      pulíti  in púliti -im nedov. (ȋ ú) 1. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: puliti lan, repo; puliti plevel; puliti komu zobe; puliti žeblje iz desk; puliti si obrvi s pinceto // z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz česa sploh: živina puli seno iz jasli; puliti niti iz platna / ekspr. ljudje so se prerivali in si kar pulili časopise iz rok ∙ ekspr. besedo za besedo so morali puliti iz njega s težavo so ga pripravili, da je govoril; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana 2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do česa: znal je staršem puliti denar / puliti priznanje iz koga pulíti se in púliti se 1. ekspr., v zvezi z za prizadevati si, potegovati se: puliti se za čast; ekipa se puli za prvo mesto ∙ ekspr. za njegove izdelke se kupci kar pulijo jih zelo želijo kupiti; ekspr. dekleta se kar pulijo zanj zelo si prizadevajo pridobiti njegovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. ali te je podkupil, da se tako puliš zanj ga zagovarjaš, braniš; ekspr. za takega strokovnjaka se bodo še pulili si prizadevali za njegovo sodelovanje 2. nar. prepirati se, prerekati se: pulila sta se, kdo ima prav 3. nar. tepsti se, pretepati se: otroci se radi pulijo pulèč -éča -e: puleč si lase, je pobegnila v hišo ♪
  9.      púlpa  -e ž (ȗ) 1. agr. celo, razkosano ali pretlačeno sadje z dodatkom sredstva za konzerviranje, namenjeno za nadaljnjo predelavo: dati pulpo v sode / predelovati v pulpo / sadna pulpa 2. anat., navadno v zvezi zobna pulpa vsebina zobne votline, zobna meča: odstraniti oboleli del zobne pulpe ♪
  10.      púlt  -a m (ȗ) 1. mizi podobna priprava med prodajalcem in kupcem, na katero se daje blago: dajati, zlagati blago na pult; stati pred pultom, za pultom / prodajni, točilni pult // navadno s prilastkom temu podobna priprava z namenom, kot ga izraža prilastek: delovni pult v kuhinji; hladilni pult z vgrajeno hladilno napravo; receptorski pult 2. navadno s prilastkom priprava s poševno (vrhnjo) ploskvijo, na katero se med branjem položi knjiga, list: dirigentski pult; govorniški, pisalni pult ● pog. dobiti meso izpod pulta dobiti v mesnici meso po protekciji; publ. za dirigentskim pultom bo nastopil znan dirigent dirigiral bo ◊ muz. (notni) pult; rad. mešalni pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. komandni pult z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov ♪
  11.      pulverizácija  -e ž (á) teh. drobljenje snovi v prah, upraševanje: pulverizacija premoga ♪
  12.      púlz  -a m (ȗ) 1. med. širjenje in krčenje žil zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utrip, bitje: otipati, zaznati pulz; hiter, neenakomeren pulz / imeti pulz sedemdeset; izmeriti pulz; pren., publ. pulz gospodarskega življenja 2. fiz. pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha, sunek: pulz radijskih valov ♪
  13.      pulzácija  -e ž (á) 1. med., navadno v zvezi z žila širjenje in krčenje zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripanje, bitje: pulzacija žile; pren., publ. pulzacija gospodarstva 2. knjiž. pojavljanje v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavanje, utripanje: pulzacija svetilke, svetlobe ♦ elektr. pulzacija električnega toka ♪
  14.      pulzírati  -am nedov. (ȋ) 1. med., navadno v zvezi z žila širiti in krčiti se zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripati, biti: žila pulzira / srce pulzira; pren., publ. tam močneje pulzira gospodarsko življenje 2. knjiž. pojavljati se v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavati, utripati: svetilka, svetloba pulzira ♦ elektr. električni tok pulzira pulzirajóč -a -e: pulzirajoča arterija ♦ astr. pulzirajoča zvezda zvezda, ki se periodično širi in krči ♪
  15.      púmparice  -ric ž mn. (ȗ) hlače s spodaj stisnjenimi hlačnicami, segajočimi pod kolena: obleči pumparice; pumparice iz rebrastega žameta; planinci v pumparicah ♪
  16.      púnca 2 -e ž (ȗ) star. (čistinski) žig: ura je imela na notranjem pokrovu vtisnjeno punco ♪
  17.      punkovec  tudi pankovec -vca [pán-] m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: slovenski punkovci; oblačila punkovcev; skupina punkovcev ♪
  18.      pupíla  -e ž (ȋ) anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: razširjenje pupile ♪
  19.      purán  -a m (ȃ) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana // samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo ∙ ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom ♪
  20.      puritánstvo  -a s (ȃ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: obdobje puritanstva 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: v družbi je bil nepriljubljen zaradi svojega puritanstva / podeželsko puritanstvo puritanci ♪
  21.      púrš  -a m (ȗ) v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov purš ∙ nižje pog. kaj misliš, da sem jaz tvoj purš tvoj sluga ♪
  22.      púst  -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane 2. ki povzroča duševno stanje neugodja a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust 3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso ● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno ◊ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna pústo tudi pustó prisl.: pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu ♪
  23.      pústa  -e ž (ū) 1. obširen travnat svet na Madžarskem: pasti konje na pusti, v pusti / obdelane, zasejane puste / madžarska pusta 2. knjiž. pust, odmaknjen kraj; pustota: ni hotel živeti v tej pusti ♪
  24.      pustína  -e ž (í) 1. redko pustost: pustina prostora / pustina življenja 2. star. pustinja: odhajati v pustino / njive so se spreminjale v pustino v puščo ♪
  25.      pustínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pustinjo: pustinjske značilnosti / pustinjski veter puščavski veter / pustinjsko življenje ♪

   13.102 13.127 13.152 13.177 13.202 13.227 13.252 13.277 13.302 13.327  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA