Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (13.127-13.151)


  1.      prostránstvo  -a s (ȃ) prostran, obširen svet, prostor: nenaseljena prostranstva v Sibiriji; to so še neraziskana prostranstva // lastnost, značilnost takega sveta, prostora: nepregledno prostranstvo oceana / ekspr. izgubil se je v prostranstvu teme ♪
  2.      prosvéta  -e ž (ẹ̑) 1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno: prizadevati si za prosveto / ljudska, zdravstvena prosveta / širiti prosveto na vasi 2. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, izobraževanjem: delati v prosveti; sredstva za prosveto so zagotovljena ♪
  3.      prosvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prosveto: a) prosvetno delo, življenje / prosvetni dom; kulturno-prosvetno društvo b) prosvetna služba je težka / prosvetni delavec ♦ ped. prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu ♪
  4.      prosvetíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prosvetitelje: prosvetiteljsko delovanje / prosvetiteljska doba razsvetljenska doba ♪
  5.      prosvetlíti  -ím dov., prosvétli in prosvêtli; prosvétlil (ȋ í) s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: prosvetliti delavce, kmete / zdravstveno prosvetliti prosvetljèn -êna -o: prosvetljeni narodi ∙ prosvetljeni absolutizem razsvetljeni absolutizem ♪
  6.      prôšnja  -e ž (ó) želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel // sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo ∙ ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali ♦ adm. vložiti prošnjo ♪
  7.      prošnjík  -a m (í) star. prosilec: ustreči prošnjiku / za vsako izpraznjeno mesto se je javilo več prošnjikov ♪
  8.      proštíja  -e ž (ȋ) hiša, namenjena za prebivanje prošta: zidati proštijo; stanovati v proštiji ♪
  9.      prótast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz protja: star protast kovček ◊ min. protasta rudnina rudnina, ki ima zrna razporejena v eni smeri in debela od 3 do 4 mm ♪
  10.      proteín  -a m (ȋ) biol., kem. beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin: rastlinski, živalski proteini; pomanjkanje proteinov v organizmu ♪
  11.      protést  -a m (ẹ̑) javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protest jih je presenetil; kljub protestom so nadaljevali delo; končati govor s protestom; množičen protest; ogorčen, oster protest; politični, socialni protesti; protest delavcev, organizacije; protest zaradi nasilja, proti nasilju; ekspr. izjava je povzročila vihar protestov / sprejeti odločitev brez protesta; v znak protesta zapustiti zborovanje / časopisi objavljajo proteste; poslati komu protest / ta film je protest proti vojni; tudi molk je protest ◊ fin. menični protest uradna potrditev, da menica ni bila plačana ali akceptirana; polit. protest uradno sporočilo, s katerim izrazi država drugi državi v zvezi z določenim njenim dejanjem, namenom svoje nasprotovanje, nezadovoljstvo ♪
  12.      próteus  -a m (ọ̑) zool. repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah krasa, človeška ribica: raziskovati življenje proteusa ♪
  13.      proti  predl., z dajalnikom 1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni // za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo 2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki 3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri 4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom // za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata 5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki 6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub 7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi 8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim 9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki 10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo // za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim 11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo ● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ◊ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj ♪
  14.      proti...  ali próti... predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: protibirokratski, protifašist, protirevolucionaren / protidokaz, protikandidat b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: protisredstvo, protistrup c) nasprotja, nasprotovanja: protinaraven, protizakonit č) varovanja, zaščite: protihrupen, protiplinski d) povrnitve, nadomestitve: protiusluga, protivrednost e) povračila, odgovora: protinapad, protiofenziva f) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: protikot, protinožec, protiveter ♪
  15.      prótiblókovski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti političnim ali vojaškim blokom: protiblokovsko gibanje / protiblokovska usmerjenost ♪
  16.      prótidržávnost  -i ž (ọ̑-á) lastnost, značilnost protidržavnega: protidržavnost dejanja je očitna / biti osumljen protidržavnosti protidržavnega delovanja, mišljenja ♪
  17.      prótikatóliški  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti katolištvu: protikatoliška usmerjenost ♪
  18.      prótikomunístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti komunizmu: protikomunistična usmerjenost ♪
  19.      prótikrálj  -a m (ọ̑-á) kralj, ki je izvoljen, postavljen proti še vladajočemu kralju: spopadi s protikraljem ♪
  20.      prótipápež  -a m (ọ̑-ȃ) zgod. papež, ki je izvoljen, postavljen proti še živečemu papežu: protipapež v Avignonu ♪
  21.      prótipráven  -vna -o prid. (ọ̑-ā) ki je v nasprotju s pravom: protipravna prisvojitev zemljišča; protipravno dejanje prótiprávno prisl.: protipravno pridobljeno premoženje ♪
  22.      prótirevolúcija  -e ž (ọ̑-ú) gibanje proti revoluciji z namenom uničiti njene dosežke in vzpostaviti prejšnje stanje: poraz protirevolucije ♪
  23.      prótisméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili ♪
  24.      prótitláčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina ♪
  25.      prótiudár  tudi prótiudàr -ára m (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á) udar kot odgovor na nasprotnikov udar: z močnim protiudarom so zavzeli izgubljeno postojanko / državni protiudar ♪

   13.002 13.027 13.052 13.077 13.102 13.127 13.152 13.177 13.202 13.227  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA