Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (1.302-1.326)


  1.      sòtrpljênje  -a s (ȍ-é) stanje človeka, ki sotrpi: sotrpljenje matere ob mučenju sina ∙ ekspr. narejeno, zlagano sotrpljenje sočutje ♪
  2.      spáhnjenica  -e ž (ā) arhit. na zunanji strani mediteranske hiše prizidan prostor z odprtim ognjiščem in dimnikom: hiša s spahnjenico ♪
  3.      spénjenost  -i ž (ẹ̑) značilnost spenjenega: spenjenost morja, vode ♪
  4.      splavárjenje  -a s (á) glagolnik od splavariti: ukvarjati se s splavarjenjem; splavarjenje po Dravi ♪
  5.      splávljenec  tudi izplávljenec -nca m (ȃ) redko naplavljenec: reka je vrgla dva splavljenca na breg ♪
  6.      spletkárjenje  -a s (á) glagolnik od spletkariti: postal je žrtev spletkarjenja; spletkarjenje in opravljanje / politično spletkarjenje ♪
  7.      spójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spoj ali spajanje: spojni deli, elementi / spojna površina; spojno mesto / spojni drog, vijak; spojna cev, črta / spojni jarek, rov ♦ geom. spojna daljica, ravnina ♪
  8.      spojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost spojenega: spojenost posameznih delov / spojenost človeka z naravo / v antologiji se kaže izredna spojenost pesniške oblike z vsebino ♪
  9.      spokójen  -jna -o prid. (ọ̄) knjiž. miren: biti moraš bolj spokojen; ostati spokojen / spregovoriti s spokojnim glasom; spokojen obraz / spokojno morje / spokojna noč; ekspr. mesto je bilo pogreznjeno v spokojno tišino v mestu je bilo zelo tiho, mirno / slišati je bilo spokojne korake enakomerne, umirjene / spokojno dihanje spokójno prisl.: spokojno dihati, spati / v povedni rabi ponoči je spokojno ♪
  10.      spokojênost  -i ž (é) knjiž. pomirjenost: spokojenost človeka s samim seboj in z okolico ♪
  11.      spokorjênec  -nca m (é) rel. spokorjen človek: grešniki in spokorjenci ♪
  12.      spokorjênje  -a s (é) glagolnik od spokoriti se: spokorjenje grešnika ♪
  13.      sporazúmljenje  -a s (ȗ) star. sporazum: sporazumljenje z nasprotniki / sporazumljenje med njima ni mogoče // razumevanje: poslovila sta se v najlepšem sporazumljenju ♪
  14.      spotégnjenec  -nca m (ẹ́) knjiž. dolgin: mimo je prišel spotegnjenec s prekratkimi hlačami ♪
  15.      spozábljenje  tudi spozabljênje -a s (á; é) glagolnik od spozabiti se: odpustila mu je spozabljenje; trenutki spozabljenja ♪
  16.      správljenost  -i ž (ȃ) stanje spravljenega: prepričati se o varni spravljenosti stvari / spravljenost s težavami življenja ♪
  17.      sprednjenóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. plazilci, ki imajo razvite samo sprednje noge, Chirotes ♪
  18.      spremenjênje  -a s (é) glagolnik od spremeniti: želel si je spremenjenja svoje usode / spremenjenje vode v paro ♪
  19.      spremenjênost  tudi izpremenjênost -i ž (é) lastnost, stanje spremenjenega: spremenjenost položaja / presenetila ga je prijateljeva spremenjenost ♪
  20.      spreobŕnjenec  tudi izpreobŕnjenec -nca m (ŕ) kdor sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: verska vnema spreobrnjencev; spreobrnjenec iz protestantizma; pren., knjiž. politični spreobrnjenci ♪
  21.      spreobrnjênje  tudi izpreobrnjênje -a s (é) glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje ♪
  22.      sprevŕnjenost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost sprevrnjenega: sprevrnjenost človekovega bistva / sprevrnjenost dejstev ♪
  23.      sprijáznjenje  -a s (ā) glagolnik od sprijazniti se: sprijaznjenje z novim položajem ♪
  24.      sprijáznjenost  -i ž (ā) dejstvo, da je kdo sprijaznjen: sprijaznjenost z usodo, življenjem ♪
  25.      srednjenében  -bna -o prid. (ẹ̑) lingv. tvorjen s sprednjim delom jezika in srednjim delom neba: srednjenebna zapora / srednjenebni soglasniki ♪

   1.177 1.202 1.227 1.252 1.277 1.302 1.327 1.352 1.377 1.402  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA