Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (127-151)



  1.      dvóslôjen  in dvóslójen -jna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) ki je iz dveh slojev: dvoslojni asfalt; dvoslojna obloga
  2.      dvóváljen  -jna -o prid. (ọ̑-) strojn. ki ima dva valja: dvovaljni motor; dvovaljni parni stroj
  3.      edinorojèn  -êna -o prid. ( é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin
  4.      edinorojênec  -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec
  5.      edinorojênka  -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko
  6.      eléktrostrôjen  -jna -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na električne stroje: elektrostrojno podjetje / elektrostrojni tehnik
  7.      enójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira
  8.      ênopóljen  -jna -o prid. (ē-ọ̑) agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina
  9.      ênopósteljen  -jna -o prid. (ē-ọ̑) ki ima eno posteljo, ležišče: enoposteljna soba
  10.      ênoslôjen  in ênoslójen -jna -o prid. (ē-ō; ē-ọ̑) ki je iz enega sloja: enoslojni asfalt; enoslojna opečna obloga
  11.      frazárjenje  -a s (á) glagolnik od frazariti: nimam rad frazarjenja; frazarjenje o uspehih
  12.      gánjenje  -a s (ā) redko ganjenost: hotel je prikriti svoje ganjenje
  13.      gánjenost  -i ž (ā) čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti
  14.      gêsljenje  -a s (ē) lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: merila za gesljenje
  15.      gínjen  -a -o prid. () ganjen: bil je vidno ginjen / odgovoril je z ginjenim glasom / ginjen do solz zelo, močno; prim. giniti2
  16.      gínjenje  -a s () zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje
  17.      gínjenost  -i ž () ganjenost: obšla jo je rahla ginjenost; ginjenosti ni mogel skriti; ves je prevzet od ginjenosti / solze ginjenosti
  18.      glájenje  tudi glajênje -a s (á; é) glagolnik od gladiti: glajenje poda / glajenje in likanje blaga / glajenje sporov
  19.      glájenka  in glajênka -e ž (; é) kem., navadno v zvezi svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča
  20.      glásbenovzgójen  -jna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenovzgojne metode
  21.      globljênje  -a s (é) poglabljanje: globljenje jaška
  22.      glúmljenje  -a s (ū) glagolnik od glumiti: glumljenje blaznosti
  23.      gnjávljenje  -a s (á) glagolnik od gnjaviti: končno je bil rešen njegovega gnjavljenja / gnjavljenje z vsakdanjimi skrbmi
  24.      gnôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na gnoj: a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek gnôjno prisl.: gnojno sluzast izcedek iz rane
  25.      gnojênje  -a s (é) glagolnik od gnojiti: a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom ♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja

   2 27 52 77 102 127 152 177 202 227  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA