Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (1.251-1.275)


  1.      sitnárjenje  -a s (á) glagolnik od sitnariti: težko prenašati sitnarjenje / na sinovo sitnarjenje je končno kupil kolo ♪
  2.      skednjén  -a -o [kǝd] prid. (ẹ̑) star. skedenjski: skednjena vrata ♪
  3.      sképljenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od skepiti se: skepljenje snovi ♪
  4.      sklénjenost  -i ž (ẹ́) značilnost sklenjenega: sklenjenost obroča / sklenjenost dogajanja ♪
  5.      sklónjenost  -i ž (ọ́) stanje sklonjenega: sklonjenost telesa ♪
  6.      sklópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od sklopiti: sklopljenje cevi / sklopljenje oči ♪
  7.      skopárjenje  -a s (á) glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje ♪
  8.      skópljenec  -nca m (ọ̄) kdor je skopljen: harem so čuvali skopljenci / plemenski žrebci in skopljenci; pren., ekspr. duševni skopljenci ♪
  9.      skópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od skopiti: posledice skopljenja / skopljenje merjascev ♪
  10.      skópljenski  -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri skopljencih: skopljenski glas ♪
  11.      skópljenstvo  -a s (ọ̄) lastnost, značilnost skopljencev: zaradi skopljenstva je bil zaznamovan ♪
  12.      skrájen  -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem // ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri ♦ polit. skrajna desnica, levica 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč dinarjev 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti ● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo skrájno prisl.: hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen ♪
  13.      skrívljenje  -a s (ȋ) glagolnik od skriviti: skrivljenje lesa, palice / skrivljenje hrbtenice ♪
  14.      skrívljenost  -i ž (ȋ) značilnost skrivljenega: skrivljenost palice / skrivljenost hrbtenice ♪
  15.      skrknjenína  -e ž (í) kem., med. kar skrkne ♪
  16.      skŕknjenje  -a s (ȓ) glagolnik od skrkniti: skrknjenje jajčnega beljaka / skrknjenje jajca ♪
  17.      skrúnjenje  -a s (ū) glagolnik od skruniti: skrunjenje pokopališča, spomenika; skrunjenje trupla / skrunjenje časti ♪
  18.      skúbljenje  -a s (ū) neustalj. skubenje: skubljenje golobov ♪
  19.      skvárjenost  -i ž (ȃ) pokvarjenost: skvarjenost okolja / moralna skvarjenost ♪
  20.      slabljênje  -a s (é) glagolnik od slabeti ali slabiti: krepitev in slabljenje glasu; slabljenje preživelih družbenih odnosov ♪
  21.      slabovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja ♪
  22.      slajênje  -a s (é) glagolnik od sladiti: slajenje čaja ♪
  23.      slávljenčev  -a -o (ā) pridevnik od slavljenec: slavljenčev življenjepis; slavljenčeva zahvala za čestitke; govornik je poudaril slavljenčeve zasluge ♪
  24.      slávljenec  -nca m (ā) kdor slavi, praznuje: nazdraviti slavljencu; predsednik društva je spregovoril o slavljencu ♪
  25.      slávljenje  in slavljênje -a s (á; é) glagolnik od slaviti: slavljenje zaslužnih znanstvenikov / slavljenje rojstnega dneva ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA