Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (1.176-1.200)



  1.      razsvetljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razsvetljenega: slaba razsvetljenost delovnih prostorov / poudarjati potrebo po razsvetljenosti
  2.      razsvetljênski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na razsvetljence ali razsvetljenstvo: razsvetljenska miselnost; razsvetljenska načela / razsvetljenska filozofija / razsvetljenski pisatelji / razsvetljenska doba
  3.      razsvetljênstvo  -a s (ē) gibanje v 18. stoletju, ki si prizadeva za človekov in družbeni napredek na temelju človekovih naravnih pravic in razuma: ideje razsvetljenstva // doba tega gibanja: razsvetljenstvo in romantika / doba razsvetljenstva
  4.      razšírjenje  -a s () glagolnik od razširiti: razširjenje rečnega korita / bolezensko razširjenje srca, žil / razširjenje ozemlja kake države / razširjenje pismenosti / razširjenje bolezenskih klic po telesu
  5.      razšírjenost  -i ž () lastnost, značilnost razširjenega: razširjenost zenic / razširjenost bolezni; razširjenost slovanskih jezikov; zemljepisna razširjenost rastlinskih vrst
  6.      raztégnjenost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost raztegnjenega: raztegnjenost elastike / časovna raztegnjenost zgodbe / raztegnjenost romana razvlečenost
  7.      raztopljênost  -i ž (é) stanje raztopljenega: raztopljenost maščobe
  8.      razvájenček  -čka m () manjšalnica od razvajenec: ta otrok je velik razvajenček
  9.      razvájenec  -nca m () ekspr. razvajen človek: fant je razvajenec; sebičnež in razvajenec / bil je očetov razvajenec ljubljenec
  10.      razvájenka  -e ž () ekspr. razvajena ženska: dekle je prava razvajenka
  11.      razvájenost  -i ž () lastnost, značilnost razvajenega človeka: moti ga fantova razvajenost; razvajenost otrok
  12.      razvejênost  in razvéjenost -i ž (é; ẹ̑) lastnost, značilnost razvejenega: razvejenost debla / razvejenost žil / organizacijska razvejenost; razvejenost znanstvenih panog
  13.      razveljávljenje  -a s () glagolnik od razveljaviti: razveljavljenje predpisov / razveljavljenje sklepov
  14.      razvihárjenost  -i ž () ekspr. stanje razviharjenega: razviharjenost morja / mladostna razviharjenost
  15.      razvláknjenje  -a s () glagolnik od razvlakniti: razvlaknjenje lesa
  16.      razvójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razvoj: razvojni ciklus, proces; razvojna doba; razvojna stopnja / razvojni nauk; razvojna teorija / razvojne možnosti, zakonitosti; razvojna načela našega gospodarstva / dela v razvojnem laboratoriju; razvojni program tovarne / razvojni inženir inženir, ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metodšol. razvojni oddelek oddelek za nadpovprečno ali podpovprečno razvite učence, v katerem je pouk prilagojen njihovim sposobnostim razvójno prisl.: razvojno se spreminjati ♦ ped. razvojno moten otrok otrok, oviran v normalni rasti, vzgoji
  17.      razžáljenec  -nca m (ā) ekspr. kdor je razžaljen: opravičiti se razžaljencu
  18.      razžáljenje  in razžaljênje -a s (ā; é) glagolnik od razžaliti: tožil ga je za razžaljenje / razžaljênje časti
  19.      razžáljenost  -i ž (ā) stanje razžaljenega človeka: ponižanost in razžaljenost
  20.      razžárjenost  in razžarjênost -i ž (; é) stanje razžarjenega: razžarjenost kovine / ekspr. razžarjenost strasti
  21.      jen  -jna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na reja 1: rejni stroški / rejna živina
  22.      rejênček  -čka m (é) ekspr. manjšalnica od rejenec: skrbeti za rejenčka; triletni rejenček
  23.      rejênec  -nca m (é) tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj
  24.      rejênek  -nka m (é) knjiž., redko rejenec: odraščal je kot rejenek pri tujih ljudeh
  25.      rejênka  -e ž (é) ženska oblika od rejenec: lepo skrbijo za svojo rejenko / domači sin se je poročil z rejenko

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA