Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jen (11.377-11.401)


  1.      ponaredíti  -ím dov., ponarédil (ȋ í) 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo // narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh 2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali // prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev ponarejèn -êna -o: ponarejen denar, dragulj; potovati s ponarejenimi dokumenti; ponarejen ključ; ponarejeno vino ♦ lit. ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru; prisl.: ponarejeno se je zdrznil; govoril je s ponarejeno spoštljivim glasom ♪
  2.      ponášanje  -a s (ȃ) glagolnik od ponašati se: ponašanje z junaštvom, konjem; samohvala in ponašanje / bil je priljubljen zaradi prijaznega, uglajenega ponašanja ♪
  3.      ponášati se  -am se nedov. (ȃ) 1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpiadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša 2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami 3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati 4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo ponášati nar. gorenjsko pomagati nositi: ponašal ji je jerbas; spremljala je moža in mu ponašala prtljago ♪
  4.      ponatís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od ponatisniti: ponatis članka, knjige; ponatis prejšnje izdaje 2. ponovni natis, ponovna izdaja: dopolnjeni, nespremenjeni ponatis / povest je izšla v ponatisu / kot del kolofona ponatis prepovedan ♪
  5.      ponatísniti  -em dov. (í ȋ) ponovno natisniti: ponatisniti knjigo; celotne razprave ne moremo ponatisniti // ponovno objaviti: najlepše črtice so ponatisnili v posebni izdaji / ponatisniti karikaturo iz tujega časopisa ponatísnjen -a -o: knjiga je bila večkrat ponatisnjena ♪
  6.      ponavádi  in po navádi prisl. (ȃ) 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada ♪
  7.      ponávljati  -am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni 2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli ◊ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred ponávljati se nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati ● pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega ponavljáje: glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi ponavljajóč -a -e: smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje ponávljan -a -o: dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli ♪
  8.      ponazoríti  -ím dov., ponazóril (ȋ í) narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: s temi številkami ponazoriti stanje v gospodarstvu; vsa pravila je ponazoril s primeri / skladatelj je v skladbi čudovito ponazoril tek potočka čez brzice; z gibi in glasovi so otroci ponazorili prihajanje pomladi ponazorjèn -êna -o: na sliki je ponazorjeno delovanje stroja; grafično ponazorjeni rezultati ♪
  9.      ponazorováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: omenjeno razdelitev ponazoruje še razpredelnica / metafore ponazorujejo pesnikova doživetja / pripovedovanje je spremljal s kretnjami rok, kakor da ponazoruje besede ♪
  10.      pónd  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje sile, približno stotina newtona ♪
  11.      ponečéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša umazati, ponesnažiti: ponečediti tla // z iztrebljanjem umazati: golobi so mu ponečedili obleko ponečéditi se iztrebiti se: bolnik se je ponečedil; ponečediti se v hlače ponečéden in ponečéjen -a -o: od muh ponečedena izložba ♪
  12.      poneizmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zelo povečati: njeno pismo mu je poneizmerilo bolečino ♪
  13.      ponémčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj nemško: ponemčiti priseljence; veliko se jih je ponemčilo / Nemci so si prizadevali ponemčiti Štajersko 2. knjiž., redko prevesti v nemški jezik: nekaj pesmi je sam ponemčil ponémčen -a -o: ponemčeni Čeh; mesto je že skoraj ponemčeno ♪
  14.      ponergáti  -ám dov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje: ne zamerijo mu, če ponerga nad njimi / malo je ponergal ♪
  15.      poneúmiti  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: denar, uspeh ga je poneumil; ker bere same stripe in kriminalke, se je poneumil poneúmljen -a -o: poneumljeni bralci; živel je v poneumljenem okolju ♪
  16.      poneúmljati  -am nedov. (ú) nav. ekspr. povzročati, da postane kdo neumen, omejen: nekateri filmi poneumljajo mladino; ob teh oddajah, predstavah se gledalci poneumljajo poneumljajóč -a -e: poneumljajoča vsebina filma; poneumljajoče ponavljanje enostavnih delovnih operacij ♪
  17.      poneúmniti  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: taka vzgoja je ljudstvo poneumnila in poplitvila; ko se boste poneumnili, bo prepozno / ne tepite ga po glavi, saj ga boste čisto poneumnili 2. nepreh. postati neumen, omejen: poneumnili so od branja slabe literature poneúmnjen -a -o: bil je že skoraj popolnoma poneumnjen starec; ves dan je že poslušal ta poneumnjeni, neresni živžav okrog sebe; prisl.: poneumnjeno gledati ♪
  18.      poneumnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. povzročati, da postane kdo neumen, omejen: nekatere revije človeka poneumnjujejo ♪
  19.      pônev  tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó) 1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode 2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico ◊ metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje ♪
  20.      poniglàv  tudi ponigláv -áva -o in poníglav -a -o prid. (ȁ á; ȃ; ȋ) knjiž. 1. potuhnjen, hinavski: to je poniglav človek; na njegovem obrazu je opazila poniglavo prekanjenost / poniglav napad na avtorja knjige; niso odkrili, kdo je storilec tega poniglavega dejanja 2. nagajiv, navihan: mati je težko vzgajala svojega poniglavega otroka poniglávo in poníglavo prisl.: poniglavo je blatil ugled sosedove družine; veter se je poniglavo poigraval z lasmi ♪
  21.      poniglávec  in poníglavec -vca m (ȃ; ȋ) knjiž. potuhnjen, hinavski človek: jezilo ga je, da o tem odločajo sami prebrisani poniglavci ∙ knjiž. mati je težko vzgajala svojega malega poniglavca nagajivca, navihanca ♪
  22.      poniglávka  in poníglavka -e ž (ȃ; ȋ) knjiž. potuhnjena, hinavska ženska: bila je lažnivka in poniglavka ♪
  23.      poniglávost  in poníglavost -i ž (ā; ȋ) knjiž. lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka: niso ga marali zaradi njegove poniglavosti / to je naredil iz otroške poniglavosti nagajivosti, navihanosti / pisatelj prikazuje moralno poniglavost takratne družbe izprijenost, pokvarjenost // potuhnjeno, hinavsko dejanje: tovariši so naredili hudo poniglavost; odpustil ji je vse njene poniglavosti ♪
  24.      ponírek  -rka m (ȋ) zool. vodna ptica z dolgim vratom in nazaj pomaknjenimi nogami, Podiceps: race in ponirki / čopasti ponirek ♪
  25.      ponížanost  -i ž (ȋ) stanje ponižanega človeka: občutek ponižanosti; ponižanost in užaljenost / v svoji ponižanosti je mirno prenašal vse, kar so mu rekli ♪

   11.252 11.277 11.302 11.327 11.352 11.377 11.402 11.427 11.452 11.477  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA