Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jen (1.126-1.150)
- razbójen -jna -o prid. (ọ̑) zastar. razbojniški: razbojna tolpa / razbojne zgodbe ♪
- razbremenjênost -i ž (é) 1. stanje razbremenjenega: razbremenjenost vozila 2. dejstvo, da je kdo razbremenjen: za sodobni čas sta značilni telesna razbremenjenost in duševna obremenjenost človeka ♪
- razbúrjenec -nca m (ȗ) ekspr. razburjen človek: pomiriti razburjenca ♪
- razbúrjenje -a s (ȗ) stanje razburjenega človeka: hotel je prikriti svoje razburjenje; drhteti, tresti se od razburjenja; besede, izrečene v razburjenju / z velikim razburjenjem jo je poslušal / vsako razburjenje je za bolnika nevarno ♪
- razbúrjenost -i ž (ȗ) stanje razburjenega človeka: hotel je prikriti svojo razburjenost; zardela je od razburjenosti; v razburjenosti sta se sprla ♪
- razcépljenec -nca m (ẹ́) knjiž., redko razdvojen, razklan človek: duševni razcepljenec ♪
- razcépljenost -i ž (ẹ́) stanje razcepljenega: razcepljenost debla / razcepljenost las, nohtov / razcepljenost živčnih vlaken / blokovska razcepljenost sveta; jezikovna, strankarska razcepljenost / razcepljenost naroda na več dežel ∙ knjiž., redko notranja razcepljenost sodobnega človeka razdvojenost, razklanost ♦ psiht. duševna razcepljenost shizofrenija ♪
- razčlénjenost -i ž (ẹ̑) lastnost razčlenjenega: razčlenjenost jadranske obale / narečna razčlenjenost slovenskega jezika ♪
- razdedínjenec -nca m (ȋ) kdor je razdedinjen: razdedinjenec se je pritožil na sodišče; pren., knjiž. boj razdedinjencev proti zatiralcem ♪
- razdedínjenje -a s (ȋ) glagolnik od razdediniti: razdedinjenje sina; to je bil vzrok za razdedinjenje ♦ jur. delno, popolno razdedinjenje ♪
- razdeljênost -i ž (é) lastnost, značilnost razdeljenega: razdeljenost zemljišča / boriti se proti blokovski razdeljenosti sveta / neenakomerna razdeljenost naravnih bogastev ♪
- razdrobljênost -i ž (é) značilnost razdrobljenega: ozemeljska razdrobljenost; razdrobljenost gospodarstva; razdrobljenost kmečke posesti / jezikovna, politična razdrobljenost ♪
- razduhóvljenje -a s (ọ̑) knjiž. odvzem, odstranitev duhovnih lastnosti, značilnosti: boriti se proti razduhovljenju sodobnega človeka ♪
- razdvojênec -nca m (é) knjiž. razdvojen človek: bil je tipičen razdvojenec, vedno razpet med dvema skrajnostma ♪
- razdvojênost -i ž (é) stanje razdvojenega človeka: v njegovem glasu je čutila razdvojenost; v razdvojenosti ni vedela, kaj bi storila; pesnikova razdvojenost; razdvojenost mladostnika; nemir in razdvojenost / duševna, notranja razdvojenost ● knjiž. zaradi razdvojenosti so bili uporniki premagani neenotnosti; knjiž. razdvojenost človekove narave dvojnost ♪
- razgáljenec -nca m (ā) knjiž. gol ali pomanjkljivo oblečen človek: razgaljenec se je umaknil od okna ♪
- razgáljenje -a s (ā) glagolnik od razgaljati: razgaljenje telesa / razgaljenje spletk ♪
- razgáljenost -i ž (ā) lastnost, značilnost razgaljenega: razgaljenost prsi na sliki / otrok uživa v razgaljenosti ♪
- razjárjenec -nca m (ȃ) ekspr. zelo jezen, razdražen človek: razjarjenca niso mogli pomiriti ♪
- razjárjenost -i ž (ȃ) ekspr. velika jeza, razdraženost: skušali so pomiriti njegovo razjarjenost / v razjarjenosti jo je udaril ♪
- razjásnjenje tudi razjasnjênje -a s (ȃ; é) glagolnik od razjasniti: potrebno bi bilo razjasnjenje nekaterih podrobnosti / v razjasnjenje povedati ♪
- razkrójen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razkroj: razkrojni proces / razkrojni produkti / preprečiti sovražnikovo razkrojno delo ♦ kem. razkrojna destilacija lesa suha destilacija lesa ♪
- razkrojênost -i ž (é) stanje razkrojenega: razkrojenost snovi, trupla / knjiž. razkrojenost organizacije / politična razkrojenost neenotnost ∙ knjiž., redko notranja razkrojenost sodobnega človeka razdvojenost, razklanost ♪
- razkropljênec -nca m (é) ekspr. vsak od razkropljenih ljudi: vsi ti razkropljenci so se znova zbrali ♪
- razkropljênost -i ž (é) stanje razkropljenega: razkropljenost črede / ekspr. razkropljenost naselij ♪
1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226