Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jen (1.076-1.100)
- prismúknjen -a -o prid. (ȗ) ekspr. 1. čudaški, neumen: prismuknjen človek; nikar se ne jezi, saj veš, da je prismuknjen / nehaj že s takimi prismuknjenimi vprašanji 2. zoprn, neprijeten: ste že spet načeli ta prismuknjeni pogovor; sit sem že tega prismuknjenega vremena prismúknjeno prisl.: prismuknjeno govoriti, vesti se ♪
- prismúknjenec -nca m (ȗ) ekspr. čudaški, neumen človek: prav je imel, čeprav smo ga imeli za prismuknjenca ♪
- prismúknjenka -e ž (ȗ) ekspr. čudaška, neumna ženska: še poročil se bo s to prismuknjenko ♪
- prismúknjenost -i ž (ȗ) ekspr. čudaštvo, neumnost: njegova prismuknjenost se vedno bolj stopnjuje / govoril ji je o raznih prismuknjenostih ♪
- prisójen -jna -o prid. (ọ̄) obrnjen, usmerjen proti soncu: prisojni pašniki so že zeleni; prisojna stran hriba ♪
- pristájen -jna -o prid. (ȃ) zastar. pristajalen: čiščenje pristajnih stez ♪
- pristójen 1 -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga
z zanimanjem poslušali ♪
- pristójen 2 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. spodoben, dostojen: pristojen človek / prišla je v ne preveč pristojni obleki; pristojno vedenje pristójno prisl.: govoriti, vesti se pristojno ♪
- pristujèn -êna -o prid. (ȅ é) nar. neprijeten, zoprn: to so pristujeni in vase zaprti ljudje ♪
- pristujênost -i ž (é) nar. neprijetnost, zoprnost: to dela iz dolgočasja in pristujenosti ♪
- prištúljenec -nca m (ȗ) ekspr. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: vsi ga imajo za predrznega prištuljenca ♪
- pritajênost -i ž (é) lastnost, značilnost pritajenega: pritajenost bolečine / v njem je neka potrtost, pritajenost ♪
- pritísnjenje -a s (ȋ) glagolnik od pritisniti: taka podoba nastane s pritisnjenjem predmeta v glino ♪
- privájenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost privajenega človeka: privajenost na red / privajenost na dim / privajenost na lagodno življenje ♪
- privoljênje -a s (é) glagolnik od privoliti: dekletovo privoljenje v poroko; tiho privoljenje / to so naredili brez njegovega privoljenja soglasja; šla sta s privoljenjem staršev z dovoljenjem ♪
- privzdígnjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost privzdignjenega: scenarij je s svojo privzdignjenostjo utesnjeval ustvarjalce filma; lažna, poetična privzdignjenost ♪
- privzgojênost -i ž (é) lastnost, značilnost privzgojenega: privzgojenost delovnih navad ♪
- prižénjenec -nca m (ẹ́) kdor se priženi: v tem kraju je veliko priženjencev ♪
- probójen -jna -o prid. (ọ̄) redko prebojen: probojna moč krogle ● publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo ♪
- prodájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prodajo: prodajni stroški / nabavna in prodajna cena / prodajni oddelek; prodajna miza ♪
- profínjen -a -o prid. (ȋ) zastar. prefinjen: profinjeno izražanje / profinjen čut ♪
- prosójen -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki deloma prepušča svetlobo: prosojen papir; zavese so prosojne / prosojna meglica / ekspr. prosojna koža bolnikovega obraza / ekspr. njegove shujšane, prosojne roke so omahnile na odejo ♦ tisk. prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka // ekspr. jasen, čist: prosojno ozračje / prosojen dan 2. ekspr. ki se da z lahkoto doumeti, spregledati: preprosti, popolnoma prosojni stavki / njegova namera je prosojna prosójno prisl.: prosojno tanke zavese ♪
- prostovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo ♦ šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine prostovóljno prisl.: prostovoljno narediti, se odločiti ♪
- prosvetljênec -nca m (é) razsvetljenec: enciklopedisti in prosvetljenci ♪
- prosvetljênost -i ž (é) značilnost prosvetljenega človeka: visoka stopnja prosvetljenosti / doseči zdravstveno prosvetljenost ♪
951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176