Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jeklen (192)
- jeklén -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo ♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna 2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro // zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen
značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu 3. zastar. klen, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno ● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo jekléno prisl.: jekleno se zasvetiti; jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči ♪
- jeklénec -nca m (ẹ̄) min. rudnina železov karbonat; siderit: nahajališče jeklenca ♪
- jeklenéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati zelo odločen, nepopustljiv: armada je jeklenela v bojih / volja, značaj mu jekleni ♪
- jeklenína -e ž (í) izdelki iz jekla: trgovati z jeklenino / obdan z jeklenino z jeklom ♪
- jekleníti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati kaj zelo odločno, nepopustljivo: partija je v težkih bojih jeklenila svoje vrste; samozavest in vera vase jih je jeklenila // krepiti, utrjevati: jekleniti svojo moč, duševne sile ♪
- jeklénka -e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom; priključiti jeklenko na aparat; jeklenka z ogljikovim dvokisom; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek: jeklenke so mu žvižgale mimo glave; strojnice so bruhale jeklenke 3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke ♪
- jeklénost -i ž (ẹ̄) ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: uspeli so zaradi trdne volje in jeklenosti / jeklenost značaja ♪
- ojeklenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je ojeklenel / značaj mu je ojeklenel ♪
- ojekleníti -ím dov., ojeklénil (ȋ í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili // okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč ♪
- pojeklenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: armada je pojeklenela v bojih ♪
- pojekleníti -ím dov., pojeklénil (ȋ í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: taka preizkušnja ga je pojeklenila // okrepiti, utrditi: pojeklenil je svojo voljo ♪
- zjeklenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv: v vojni je zjeklenel / njegova volja je zjeklenela ♪
- zjekleníti -ím dov., zjeklénil (ȋ í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: vojna je ljudi zjeklenila / težko življenje mu je zjeklenilo značaj // okrepiti, utrditi: trdo delo mu je zjeklenilo mišice ♪
- armatúra -e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature ♪
- armírati -am nedov. in dov. (ȋ) ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet; armirati nosilni steber; armirati steklo armíran -a -o: elektr. armirana izolirna cev jeklena cev za električne instalacije; grad. zgradba iz armiranega betona; armirana konstrukcija ♪
- avtomobíl -a m (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil ♪
- batisfêra -e ž (ȇ) 1. teh. jeklena krogla za raziskovanje morskih globin: okrogla okenca batisfere 2. geogr. področje morskih globin: rastlinstvo in živalstvo batisfere ♪
- bodálce -a s (ā) manjšalnica od bodalo: jekleno, svetlo bodalce; pas z bodalcem ♪
- bómba -e ž (ọ̑) 1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha 2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom 3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba! ● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska ◊ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa
strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic ♪
- bután -a m (ȃ) plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; neskl. pril.: butan plin ♪
- butánka -e ž (ȃ) redko jeklenka za butan ♪
- butánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na butan: butanski kuhalnik; butanska razsvetljava / butanska jeklenka ♪
- celésta tudi čelésta -e [če-] ž (ẹ̑) muz. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun: koncert za flavto, godala, harfo in celesto ♪
- cementírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prekrivati ali zalivati s cementno malto: cementirati tla // publ. delati kaj čvrsto, trdno: cementirati enotnost ljudstva 2. metal. utrjevati površino jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementirati jeklene predmete 3. cimentirati: cementirati kozarec, sod cementíran -a -o: cementirano gnojišče; cementirana steklenica ♪
- cíniti -im nedov. (í ȋ) prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: ciniti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom: ciniti posodo, ki pušča ♪
1 26 51 76 101 126 151 176