Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jejo (1.051-1.075) 
- spodrsováti -újem nedov. (á ȗ) spodrsavati: čevlji spodrsujejo na mokrih skalah; brezoseb. na ledu spodrsuje ♪
- spogledováti se -újem se nedov. (á ȗ) 1. večkrat pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom: mož in žena se spogledujeta; pomenljivo se spogledovati s kom 2. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: mladi ljudje se radi spogledujejo / pogosto se spogleduje z dekleti / igralec se je spogledoval z občinstvom // ekspr., v zvezi s s, z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: spogledovati se z levičarji; spogledovati se z naprednimi nazori / spogledovati se z mislijo na uspeh ♪
- spokoríti se -ím se dov., spokóril se (ȋ í) 1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril 2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti spokoríti knjiž. povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile spokorjèn -êna -o: spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen ♪
- spôlen -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na spol: spolni razvoj; spolne razlike; spolna zrelost / spolni nagon; spolni organi rastlin, živali; moški spolni ud; spolna nezmožnost / spolni odnosi; spolna ljubezen; spolna morala, vzgoja ♦ biol. spolni hormoni hormoni, ki usmerjajo razvoj in delovanje spolnih žlez; spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; moška, ženska spolna celica; spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolno razmnoževanje razmnoževanje z oploditvijo; med. spolne bolezni nalezljive bolezni, ki se večinoma prenašajo s spolnimi odnosi spôlno prisl.: spolno dozoreti; spolno hladen; spolno nerazvite samice pri čebelah; spolno nezmožen moški; biti spolno normalen ♦ biol. spolno se razmnoževati
♪
- spóra -e ž (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje; tros: mahovi, praproti se razmnožujejo s sporami 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija: uničevati spore ♦ med., vet. spore vraničnega prisada ♪
- sposóbnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost, potrebna za opravljanje kake dejavnosti: imeti, pridobiti kako sposobnost; poznam njegove sposobnosti; prilagoditi pouk sposobnostim učencev / tedaj je pokazal svoje sposobnosti; to presega moje sposobnosti / delovna, strokovna, vozniška sposobnost; duševne, telesne sposobnosti; pridobljene, prirojene sposobnosti / povečati proizvodne sposobnosti tovarne / kreditna sposobnost lastnost koga, ki glede na svoje dohodke, premoženje lahko najame kredit ◊ fiz. adsorpcijska sposobnost oglja; fot. ločilna sposobnost filma sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še razločujejo; jur. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle; pravna sposobnost sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti ♪
- spóved -i ž (ọ̑) rel. obred v katoliški cerkvi, pri katerem vernik pove svoje grehe duhovniku in jih obžaluje z namenom dobiti odvezo: opraviti spoved; iti k spovedi in obhajilu; pripraviti se na spoved; povedal je vse kot pri spovedi / očitna spoved molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo; prva, velikonočna spoved; (sveta) spoved četrti od sedmih zakramentov; pren., ekspr. s sinom sta imela dolgo spoved; prim. izpoved ♪
- spregledováti -újem tudi izpregledováti -újem nedov. (á ȗ) 1. postajati sposoben gledati: mladiči že spregledujejo 2. ne videvati, ne opažati: spregledovati napake // hote ne videvati, ne opažati česa slabega, nedovoljenega: učitelji mu spregledujejo; zaradi mladosti so mu spregledovali ♪
- sprejémen -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprejem ali sprejemanje: sprejemni dnevi; sprejemni pogoji; sprejemni postopek / sprejemni oddelek; sprejemna antena antena, ki sprejema elektromagnetne valove; sprejemne naprave; sprejemna postaja naprave, ki omogočajo sprejemanje sporočil z elektromagnetnimi valovi ♦ ptt sprejemni aparat telefonski ali telegrafski aparat za sprejemanje sporočil; sprejemna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo vrednostne pošiljke; sprejemna pošta pošta, ki prevzame pošiljko; šol. sprejemni izpit izpit za sprejem na določeno šolo ♪
- spreletováti -újem nedov. (á ȗ) spreletavati: mraz, vročina ga spreletuje / ptice se spreletujejo nad močvirjem ♪
- sprijateljeváti se -újem se nedov. (á ȗ) sklepati prijateljska razmerja: mladi se radi sprijateljujejo; sprijateljevati se s sodelavci ♪
- sramotílen -lna -o prid. (ȋ) ki koga sramoti: sramotilni vzkliki; članek je zelo sramotilen; sramotilno dejanje / sramotilni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; sramotilni spis; sramotilni steber nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilna pesem ♪
- sráti sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ́) vulg. 1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati // delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral 3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga; spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati ● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj ♪
- srečeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. gibajoč, premikajoč se prihajati mimo koga, skupaj s kom: ljudje, ki so ga srečevali, so ga z začudenjem gledali; srečeval je same znance / srečevati avtomobile; do nesreče je prišlo, ko sta se vozili srečevali // prihajati skupaj s kom in se z njim seznaniti: na prireditvah je srečeval različne ljudi; z dekleti se je srečeval poleti na morju 2. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času: takih ljudi v vsakdanjem življenju ne srečujemo veliko / publ. obravnavo teh problemov srečujemo tudi v strokovnih revijah ti problemi se obravnavajo srečeváti se 1. prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: v tej kavarni se srečujejo pesniki; prejšnja leta sem se z njim pogosteje srečeval 2. publ., z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: srečevati se s
težkimi nalogami, ovirami ♪
- srédstvo -a s (ẹ̑) 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva ∙ ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po
Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva ◊ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom;
obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jur. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; kem. disperzijsko sredstvo; lingv. manjšalna izrazna sredstva; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
- srénja -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: srenja je kajžarjem razdelila nekaj srenjskega sveta; zborovanje srenje / planinska srenja // sestanek te skupnosti: napovedati srenjo; razglasiti, kaj so sklenili na srenji 2. star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa srenja je šla na svatbo; govoriti zbrani srenji / vaška srenja 3. ekspr., s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj: to je bil velik dogodek za našo kulturno srenjo; ob tem se je zganila vsa slovenska srenja vsi Slovenci; učiteljska srenja učitelji, učiteljstvo ● če boš umrl, bodo otroci prišli na srenjo nekdaj bo morala zanje skrbeti srenja; star. najbogatejša hiša v srenji v soseski ♪
- sŕp -a m (ȓ) orodje z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za žetev: klepati, nabrusiti srp / tam žanjejo še s srpom ● ekspr. za srp sem prestara za žetev; ekspr. pri srpu se ni nobene ustrašila najhitreje je žela; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec; srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma ♪
- stalíšče -a s (í) 1. kar določa kriterij za presojanje česa: gledati na kaj z ekonomskega stališča; dogovorili so se, s kakšnega stališča bodo stvar obravnavali; presojati kaj s stališča morale / z njegovega stališča je to razumljivo // publ. mnenje, pogled: stališča si nasprotujejo; o teh vprašanjih imajo različna stališča; povedati, zagovarjati svoje stališče; pojasniti svoje stališče do česa 2. zastar. stojišče: s svojega stališča je imel lep razgled po dvorani / določiti lovcu stališče ● publ. stojijo na stališču, da bi z odločitvijo še počakali mislijo, menijo; publ. postaviti se na določeno stališče imeti določeno mnenje o čem; zastar. Prešeren ima med tedanjimi pesniki prav posebno stališče mesto, položaj ◊ jur. pravni akt, s katerim skupščina določi načela za urejanje obravnavanih zadev in daje pobude za izvrševanje zakonov ♪
- stárati -am nedov. (ȃ) delati, da dobi kdo star, starejši videz: velike skrbi jo starajo; težko življenje ga prehitro stara ● nar. dolenjsko dolgo ga je staral z odgovorom dolgo mu ni odgovoril ◊ agr. starati vino, žgane pijače pustiti, da vino, žgane pijače ostanejo v zaprti posodi določen čas in zaradi kemičnih procesov dosežejo najboljšo kakovost stárati se 1. postajati po videzu starejši: začela je bolehati in se starati; hitro, zelo se starati / njena koža se stara 2. postajati star: vsi se staramo; njegovo ravnanje kaže, da se stara; človek se hitreje stara telesno kot duševno / olje, kruh se stara / ekspr. ideje se starajo zastarevajo starajóč -a -e: starajoči se ljudje večkrat potrebujejo pomoč ♪
- státičen -čna -o prid. (á) 1. ki se ne spreminja, razvija: statičen politični sistem; človeška družba ni statična; gospodarstvo je zaradi krize statično / statično pojmovanje dogajanja v svetu pojmovanje, ki se ne prilagaja spremembam // ki vsebuje malo dogajanja, gibanja, raznovrstnih elementov: statična dramska predstava / statična slika; statično opisovanje dogodkov neživahno, pusto; pesnik je bil po značaju bolj statičen kot dinamičen / statično življenje enolično, nedejavno 2. nanašajoč se na statiko: statični principi / statični račun izračun obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij ◊ anat. statični organ ravnotežni organ; rad. statična kamera kamera, nameščena na nepremičnem stojalu; strojn. statična obremenitev obremenitev, ki se s časom ne spreminja; šport. statična igra igra, pri kateri igralci premalo sodelujejo, so premalo
dejavni státično prisl.: na vse stvari gleda statično; statično določena konstrukcija; vsi gibljivi deli naprave so statično uravnoteženi ♪
- statístičar -ja m (í) redko statistik: potrebujejo statističarja in normirca ♪
- stebèr -brà tudi stèber -bra [tǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali // prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se
zrasteta stoječi in viseči kapnik ∙ zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike 2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije ◊ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen ♪
- stèbrn -a -o [tǝb] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na steber: stebrni obseg / stebrno znamenje / stebrni hodnik ◊ um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi ♪
- steljívo -a s (í) agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi: trositi steljivo ♪
- stenodaktilografíja -e ž (ȋ) pisanje s stenografskimi znaki in prepisovanje stenogramov na pisalni stroj: tečaj stenodaktilografije; potrebujejo tajnico z znanjem stenodaktilografije // nauk o stenografiji in strojepisju: razvoj stenodaktilografije ♪
926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 
