Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jati (6.268-6.292)


  1.      sesljánje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od sesljati: otrokovo sesljanje se je nekoliko popravilo ♪
  2.      sestájanje  -a [sǝs in ses] s (ā) glagolnik od sestajati se: preprečevati sestajanje in zbiranje; sestajanje z različnimi ljudmi / sestajanje komisije, odbora ♪
  3.      sestàv  -áva [sǝs in ses] m (ȁ á) navadno s prilastkom 1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva // v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena / publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce 3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi 4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb 5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi 6. astr. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi 7. redko sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov ◊ geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija ♪
  4.      sestáva  -e [sǝs in ses] ž (ȃ) 1. glagolnik od sestaviti: navodila za sestavo jedilnika / sodelovati pri sestavi listine, plana 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa: spremeniti sestavo, ne pa strukture jekla; ugotavljati sestavo zemeljskih plasti; spojini sta si po sestavi podobni / kemična sestava krvi; nitasta, zrnata sestava; odstotna sestava snovi // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: sestava odbora se je spremenila / publ. kadrovska sestava; narodnostna, starostna sestava prebivalstva / objaviti sestavo reprezentance imena tekmovalcev, ki sestavljajo reprezentanco 3. voj. skupina vojaških enot, ki v določenem času tvorijo celoto: poveljevati sestavi; motorizirana, plovna, rezervna sestava 4. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju; postava: določiti sestavo za tekmovanje / moštvo je nastopilo v oslabljeni sestavi 5. v zvezi z iz, v sestav, sklop: izločiti četo iz sestave brigade; samostojna enota v sestavi podjetja ◊ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno; šport. izvajati težko sestavo iz določenih telovadnih prvin sestavljeno celoto ♪
  5.      sestávljanje  -a [sǝs in ses] s (á) 1. glagolnik od sestavljati: sestavljanje naprave, stroja / za zdravo prehrano je pomembno pravilno sestavljanje jedilnika; sestavljanje učnega načrta, statuta, urnika / sestavljanje pisma mu je vzelo precej časa / sestavljanje leksikona, slovarja 2. lingv. tvorjenje (nove) besede iz podstave s predponami: sestavljanje glagolov ◊ fiz. sestavljanje hitrosti, sil ♪
  6.      sesúti se  -sújem se [sǝs in ses] dov., sesúl se in sesùl se (ú ȗ) 1. razpasti v kaj sipkega, drobnega: kamen se je sesul pod udarcem; mestno obzidje se je sesulo / ob eksploziji so se sesule vse šipe zdrobile // nav. ekspr. razpasti sploh: stol se je sesul pod njim / razsušeni sod se je sesul razsul 2. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: podporniki so popustili in zemlja se je sesula 3. ekspr. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti; razsuti se: država, vojska se sesuje / obramba se je v nekaj dneh sesula ● ekspr. sesuti se v nič razpasti, uničiti se; ekspr. vse se je sesulo v prah in pepel je popolnoma uničeno; je popolnoma propadlo; knjiž. po tem dogodku se je v njej nekaj sesulo podrlo sesúti knjiž. usuti, nasuti: sesuti zrnje v skrinjo sesút -a -o: okopi so sesuti ♪
  7.      sešívati  -am [sǝš in seš] nedov., tudi sešivájte; sešívala in sešivála (í) s šivanjem sestavljati: sešivati posamezne dele / dov., nar. zahodno vsako leto ji je sešivala novo obleko sešila ♪
  8.      sétev  -tve ž (ẹ̑) 1. delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilo: pomagal jim je pri setvi; košnja, setev in žetev / jesenska, spomladanska setev / bilo je ob setvi v času takega dela 2. glagolnik od sejati: setev ajde, žita; setev in sajenje / setev na roko, s strojem; setev v vrste // kar se (po)seje: setev je hitro vzklila; plevel je prerasel setev ● preg. brez setve ni žetve ◊ agr. križna setev po dolžini in po širini njive; gozd. setev na krpe na manjše, med seboj ločene površine ♪
  9.      sétvenica  -e ž (ẹ̑) vrtn. setvena greda: sejati na setvenice ♪
  10.      sév  -í ž (ẹ̑) star. sejanje, setev: pripravljati zemljo za sev / spomladanska sev ♪
  11.      seválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sevanje: sevalni vir / ugotavljati sevalno dozo; absorpcija sevalne energije / sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje ♦ teh. sevalna električna peč; sevalno gretje ♪
  12.      sévati  -am nedov. (ẹ́) 1. fiz. oddajati valove, delce: radijska antena seva; radioaktivna snov seva / sevati delce alfa in beta; sevati elektromagnetne valove 2. knjiž. svetiti, sijati: skozi okna so sevale luči / strah mu je seval iz oči ♪
  13.      sevéda  prisl. (ẹ̑) 1. izraža samoumevnost trditve: z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; ti se ga boš seveda še spomnil; po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo, vojaško, seveda; večkrat je šel v gostilno, če je imel denar, seveda; pomeni se s sosedom, seveda mirno, brez prepira / v vezniški rabi vse imam, kar potrebujem. Seveda mi pa še nekaj manjka // na začetku novega odstavka opozarja na prehod k drugi misli: seveda je poleg luči pomembna sestavina Župančičeve poezije tudi tema 2. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: seveda, vem, da je hudo; tega ne bi smel reči, seveda ne; še očeta bom vprašal. Seveda, le vprašaj ga; hočeš požirek vina? Seveda, kar natoči mi ga / ali misliš, da se nam bo posrečilo? Seveda, seveda // izraža pritrjevanje: ali sploh imaš še tisto sliko? Seveda, imam jo; ali greš z menoj? Seveda, grem; no, seveda, saj veš, da ti zaupam ● iron. seveda, še nagrado bi rad izraža močno zanikanje, zavrnitev ♪
  14.      sévka  -e ž (ẹ̄) 1. nar. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati sevko 2. agr., navadno v zvezi goriška sevka zimsko jabolko zelene barve z rdečimi progami, lisami: gojiti goriško sevko ♪
  15.      sévniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. nahitro posvetiti, posijati: sonce je sevnilo izza oblakov ♪
  16.      seznánjanje  -a [sǝz in sez] s (á) glagolnik od seznanjati: večer je minil v prijetnem pogovoru in medsebojnem seznanjanju / seznanjanje delavcev z aktualnimi vprašanji; seznanjanje s svetovno literaturo ♪
  17.      sfašírati  -am dov. (ȋ) pog. na drobno zmleti ali sesekljati: sfaširati meso ● nizko če ne boš tiho, te bom sfaširal udaril, pretepel ♪
  18.      shájanje  -a s (ȃ) glagolnik od shajati se: prepovedati shajanje; shajanje ljudi je bilo takrat nevarno; shajanje s prijatelji; prostor za shajanje ♪
  19.      shematizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prikazovati kaj v obliki sheme: shematizirati električno napeljavo / shematizirati delovanje društva 2. ekspr. delati kaj shematično, poenostavljati: dejstev ne smemo shematizirati shematizíran -a -o: osebe v drami so neizrazite in shematizirane ♪
  20.      shlajeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj hladno, mrzlo: shlajevati vodo shlajeváti se postajati hladen, mrzel: kava se počasi shlajuje ♪
  21.      shranítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od shraniti: shranitev sadja / dajati v shranitev v hrambo ♪
  22.      shranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shranjevati sadje in zelenjavo; shranjevati na police, v hladilnik / denarja ni varno shranjevati doma hraniti // delati, da se kaj ohrani: shranjevati pisma, račune, revije ♪
  23.      shúda  prisl. (ȗ) knjiž. s silo, s pritiskom: otroka ne smeš vzgajati shuda / poskusil je zlepa in shuda, pa je bilo vse zaman zgrda ♪
  24.      sicèr  tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi II. v prislovni rabi 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več // izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar ● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli ♪
  25.      sičáti  -ím nedov. (á í) dajati ostre, nezveneče glasove: v peči sičijo mokra drva / brezoseb. v ušesih mu siči in buči / veter je sičal skozi razpoke sičèč -éča -e: sičeča para ♪

   6.143 6.168 6.193 6.218 6.243 6.268 6.293 6.318 6.343 6.368  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA