Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jati (5.726-5.750)


  1.      radiestezíja  -e ž (ȋ) občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti: z radiestezijo ugotavljati bolezen; radiestezija z bajanico, nihalom ♪
  2.      radikalízem  -zma m (ȋ) 1. miselnost, ravnanje, ki si prizadeva za radikalne spremembe: zagovarjati radikalizem; širjenje radikalizma / odklanja radikalizme 2. lastnost, značilnost radikalnega: radikalizem nazora / radikalizem kritike ♪
  3.      rádio  -a m (ā) 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiom / usmerjati izstrelek po radiu, z radiom 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika 3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio ♦ elektr. radio na baterije 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu // dejavnost, vezana na tako sredstvo: skupščina je zagotovila denar za radio 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiom poslopjem te ustanove ♪
  4.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko ♪
  5.      rádiotelefoníja  -e ž (ā-ȋ) ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije ♪
  6.      rádiotelegrafíja  -e ž (ā-ȋ) ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo; strokovnjak za radiotelegrafijo ♪
  7.      radírka  -e ž (ȋ) manjši izdelek, navadno iz gume, za brisanje, odstranjevanje napisanega, narisanega: uporabljati radirko / mehka, trda radirka; radirka za črnilo ♪
  8.      radovédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je // želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost; vzbujati radovednost; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost; raziskovalna radovednost ∙ ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj ♪
  9.      radoználost  -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju ♪
  10.      rafál  -a m (ȃ) skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja: po dolini odmevajo rafali; dolg, kratek rafal; mitralješki rafal; posamezni streli in rafali / streljati v rafalih / ekspr. podrl, posekal ga je rafal; rafal ga je zadel v glavo; izstreliti, pog., ekspr. izpustiti rafal na sovražnika; pren. izpustiti rafal besed, kletvic; ni se zmedel pod rafalom vprašanj ◊ meteor. burja piha v rafalih v močnih, nenadnih sunkih ♪
  11.      ragljánje  -a s (ȃ) glagolnik od ragljati: ragljanje ragelj je odmevalo po vasi / ženino ragljanje mu je že presedalo ● rad je poslušal žabje ragljanje regljanje ♪
  12.      ráhla  -e ž (ȃ) nar. fižolovka, prekla: ostriti, postavljati rahle / z rahlo klatiti sadje ♪
  13.      rahljálnik  -a m (ȃ) 1. tekst. stroj za rahljanje prediva: mikalnik in rahljalnik 2. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo z rahljalnikom ♪
  14.      rahljánje  -a s (ȃ) glagolnik od rahljati: rahljanje zemlje / rahljanje blazin / rahljanje družinskih vezi ♪
  15.      rájanje  -a s (ȃ) glagolnik od rajati1: rajanje je trajalo dolgo v noč / ljudsko rajanje; novoletno, pustno rajanje / opazoval je rajanje snežink ♪
  16.      rájni  -a -o prid. (ȃ) raba peša ki je umrl; pokojen: njena rajna mati; sam.: spominjati se rajnih; njegova rajna je bila dobra žena ♪
  17.      rajónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rajon: spreminjati rajonske meje / rajonski monter; rajonska transformatorska postaja / sekretar rajonskega komiteja; rajonski ljudski odbor; sam.: pog. prišel je rajonski ♪
  18.      rakétarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost raketarjev: ukvarjati se z raketarstvom; amatersko raketarstvo ♪
  19.      raketomèt  -éta m (ȅ ẹ́) voj. orožje za izstreljevanje raket iz cevi ali s tirnih ramp: streljati z raketometom / 32-cevni raketomet ♪
  20.      ráma  -e stil. -é ž (á) 1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v ramo; desna, leva rama; ima široke rame / čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; ekspr. od strahu je stisnil glavo med rame; stala sta si z ramo, neustalj. ramo ob rami / pri izražanju a) žalosti, zadrege: povesiti rame b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: majati, skomigniti, zmigniti z ramami; pren., ekspr. vzeti križ na svoje rame // del oblačila, ki pokriva ta del trupa: podložiti ramo / podaljšati, skrajšati rame; všitki na ramah / obleka je v ramah preozka 2. redko krak, ročica: rama žerjava; svečnik s tremi ramami ● ekspr. nihče mu ne sega do rame po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. dvigniti koga na rame izraziti s tem navdušenje, veselje navadno zaradi uspeha, zmage; ekspr. pasti komu na rame postati breme koga; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost na svoje rame nase; ekspr., elipt. zdaj pa noge na rame treba je začeti hitro hoditi, teči; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovni literaturi ji je enakovredno; publ. bojevala sta se z ramo ob rami skupaj, složno ◊ alp. rama ravna zareza v grebenu, kjer se njegov nagib zmanjša; arhit. stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo; voj. na (desno) ramo izraža povelje za namestitev strelnega orožja na desno ramo ♪
  21.      rámpa  -e ž (ȃ) 1. pog. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo; klančina: sezidati rampo / zapeljati avto na rampo / bočna, čelna rampa // ožja vodoravna ploščad pred objektom v višini tal vagona za lažje nakladanje in razkladanje: vlak je zapeljal k rampi 2. pog. zapornica, pregrada: dvigniti, spustiti rampo; čakati pred rampami; rampe na mejnem, železniškem prehodu / delati na cestni rampi 3. teh. naprava, s katere se izstreljujejo rakete: postaviti rampo; rampa z raketo; vojaška vozila z rampami / izstrelitvena rampa; vzletna rampa za vesoljsko ladjo / raketne rampe 4. gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča: plesalci so plesali vzdolž rampe / stal je na rampi in se priklanjal / odrska rampa ♪
  22.      ramšéla  -e ž (ẹ̑) bot. grmičasta rastlina z usnjatimi zimzelenimi listi in rumenimi ali rdečimi cveti; žanjevec: ramšela cvete / nabirati ramšelo ♪
  23.      rán  -a -o prid., ránejši (ȃ á) star. zgodnji jutranji: vstajati ob rani uri; rano sonce // zgoden, zgodnji sploh: bila je še rana pomlad / delati od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan / bil je zelo ran, zato je moral počakati / rani krompir; rane in pozne sorte ∙ preg. rana ura - zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi ♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; bot. rani mošnjak rastlina suhih travnikov z belimi cveti v socvetjih, Thlaspi praecox ráno prisl.: vstati rano; rano zjutraj ∙ preg. kdor rano vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ♪
  24.      ránarstvo  -a s (ȃ) ranocelništvo: spozna se na ranarstvo / preganjati ranarstvo ♪
  25.      ranžírati  -am nedov. in dov. (ȋ) žel. razstavljati in sestavljati vlake: ranžirati s staro lokomotivo / ranžirati vagone, vlak ● publ. ranžirati pred kom drugim biti glede na naslov, ugled pred njim ♪

   5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA