Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jati (4.751-4.775)
- podsévek -vka m (ẹ̑) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline: v pšenico sejati podsevek ♪
- podsípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) s sipanjem spravljati podse: plaz je počasi podsipal hiše / podsipati s kamenjem podsípati se polniti se z usipanjem: rov se podsipa ♪
- podstávljanje -a s (á) glagolnik od podstavljati: podstavljanje posode / s podstavljanjem noge ga je hotel spotakniti ♪
- podtálnost -i ž (ȃ) stanje podtalnega: ugotavljati podtalnost vode / knjiž. delovanje stranke prenesti v podtalnost v ilegalo ♪
- podtíkati -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. skrivaj dajati, polagati kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: podtikati igralne karte; ukradeno blago podtika različnim ljudem b) škodovati: podtika mu denar / tudi dokaze skuša podtikati / povsod so podtikali svoje agente // skrivaj dajati: vedno mu je podtikala kake dobrote 2. povzročati, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi kdo drug: podtika mu svoje misli / postalo mu je jasno, kaj mu ves čas podtika // pripisovati, prisojati kaj neresničnega: prav hudobno mu podtika; podtika mu grde namene 3. namenoma, skrivaj povzročati požar: niso mogli ugotoviti, kdo podtika / podtikati ogenj ∙ ekspr. stala je pri ognjišču in podtikala netila, kurila ♪
- podvájanje -a s (á) glagolnik od podvajati: podvajanje stav / nepotrebno podvajanje dela / to pomeni podvajanje raziskovanja / podvajanje zlogov se pojavlja pogosto v otroškem govoru ♪
- podvojeváti -újem nedov. (á ȗ) redko podvajati: podvojevati cene / pravilno gnojenje podvojuje pridelek množi, veča ♪
- podvòz -ôza m (ȍ ó) pot za prehod vozil pod cesto, železniško progo, vzpetino: graditi, urejati nadvoze in podvoze; širok podvoz / publ. prometni vozel so rešili s podvozom / cestni, železniški podvoz ♪
- podžígati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
- poedín -a -o prid. (ȋ) knjiž. posamezen: poedini ljudje so začeli odhajati; poedinih besed ni razumel ♪
- poenostávljanje -a s (á) glagolnik od poenostavljati: poenostavljanje postopka; poenostavljanje življenja ♪
- poétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. 1. pesniški: tvoj jezik je poetičen; uporabljati poetična sredstva / poetični zanos / to so njegovi prvi poetični poskusi / poetični psevdonim ♦ lit. poetični realizem realistična književnost z vzvišeno idejo, temelječo na čustvovanju ter brez ostre družbene kritike; poetična drama drama, navadno v verzih, z izrazitimi lirskimi prvinami; poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina 2. zelo čustven: globoka poetična duša / preveč poetičen je // ki vzbuja nežna, prijetna čustva: poetična pesem / poetična narava, pokrajina poétično prisl.: poetično občutena recitacija pesmi; sam.: dojemanje poetičnega ♪
- pofilozofírati -am dov. (ȋ) ekspr. krajši čas razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: možje so še malo pofilozofirali in se razšli / rad bi malo pofilozofiral z njo se pogovoril ♪
- pogáča -e ž (á) 1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače // etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača ♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh 2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača ♪
- pogájanje 1 -a s (ā) glagolnik od pogajati1: medsebojno pogajanje dejstev ♦ psih. učenje na osnovi pogojnih refleksov ♪
- pogájanje 2 -a s (á) glagolnik od pogajati2: pogajanje ciljev / tekmovanje v pogajanju s kopjem ♪
- pogájanje 3 -a s (ȃ) glagolnik od pogajati se: pogajanje napreduje; pospešiti, pretrgati, publ. voditi pogajanje; dolgo, mučno pogajanje; publ. ločena pogajanja; pogajanje za ceno / pogajanja za mir so v teku ∙ publ. pogajanja za zaprtimi vrati tajna ♪
- pogán tudi pogàn -ána m (ȃ; ȁ á) za kristjane pripadnik vere, ki ne priznava Kristusa za boga: pošiljati misijonarje k poganom / po duhu je ostal pogan // slabš. brezverec, brezbožnik: bil je pravi pogan; preklinja kot pogan ♪
- pogánjanje -a s (ȃ) glagolnik od poganjati: poganjanje čolna, ladje; poganjanje kolesa / bič za poganjanje konj / poganjanje za srečo / palice za poganjanje s smučmi ♪
- pogánjek -jka m (ȃ) 1. razvit listni ali cvetni popek, sestavljen iz stebla in listov: drevo že dela poganjke; odrezati poganjke; poganjki grmičja; rast poganjkov / cvetni, listni poganjki; dolgi, kratki poganjki; pren., ekspr. z njim je šel v grob zadnji poganjek te stare rodbine ♦ bot. nadomestni ali adventivni poganjek ki zraste iz starega tkiva; stranski ali lateralni poganjek ki raste ob strani debla, vej 2. kar začenja rasti: na bradi in pod nosom je opazil prve poganjke 3. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj; kal: poganjki ljubezni, sovraštva / poganjki umetniške ustvarjalnosti ♪
- pogíbati -am in -ljem nedov. (ȋ) star. poginjati: žival je pogibala / pogibati od lakote; ljudje so pogibali za jetiko; pogibati za svobodo pogibajóč -a -e: ljudje, pogibajoči od gladu ♪
- poglábljanje -a s (á) glagolnik od poglabljati: poglabljanje rečne struge / poglabljanje temeljev / poglabljanje razlik in nasprotij / poglabljanje stikov med državama / poglabljanje znanja o književnosti ♪
- poglobíti -ím dov., poglóbil (ȋ í) 1. narediti (bolj) globoko: poglobiti strugo / poglobiti zaliv 2. narediti kaj bolj izrazito, intenzivno: poglobiti prijateljske vezi; njuna navezanost se je z leti še poglobila 3. narediti kaj bolj popolno, dovršeno: poglobiti znanje o pisateljevem delu / nadaljeval je z njegovim delom in ga poglobil; poglobiti teorijo poglobíti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: poglobil se je v branje; tako se je poglobil v delo, da ni slišal zvonca / poglobiti se v problem poglobljèn -êna -o: poglobljen jarek; poglobljeno razpravljanje; prisl.: poglobljeno razmišljati ♪
- pogódba -e ž (ọ̑) sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti: pogodba se izteče; razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo; odstopiti od pogodbe; urejati zadeve s pogodbo; kršitev pogodbe; veljavnost pogodbe / avtorska pogodba; darilna pogodba; dolgoročna pogodba; ladjarska pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; meddržavna pogodba; ratificirati mirovno pogodbo; najemna pogodba; zunanjetrgovinska pogodba // listina o tem sporazumu: napisati, podpisati, prebrati pogodbo ◊ adm. delovna pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. kupoprodajna pogodba; filoz. družbena pogodba v idealistični filozofiji s katero se prenese suverenost posameznika na državo, ki jo predstavlja (absolutistični) vladar ali voljeni predstavnik ljudstva; fin. kreditna pogodba; jur. ovreči pogodbo; hranitvena
pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo; kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; mandatna pogodba o opravljanju poslov za druge, naročilo; polit. avstrijska državna pogodba 1955. leta sklenjena pogodba o neodvisnosti in nevtralnosti Avstrije, katere 7. člen določa pravice slovenske manjšine v Avstriji; skleniti nenapadalno pogodbo; zgod. senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo ♪
- pogodováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko dajati prednost: določeni momenti pogodujejo v predelavi mehanični proces pred kemičnim / vlada je to stranko pogodovala / zahtevnost dela pogoduje njegovo vrednotenje vpliva na vrednotenje ♦ jur. pogodovati kupce, upnike dajati prednost nekaterim kupcem, upnikom na škodo drugih pogodován -a -o: pogodovani ljudje ♪
4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851