Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jati (4.301-4.325)


  1.      omalovaževáti  -újem nedov. (á ȗ) dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost: omalovaževati delo, mnenje, uspehe drugih / omalovaževati nasprotnika podcenjevati; njegove zahteve so omalovaževali jih niso upoštevali omalovažujóč -a -e: omalovažujoč to junaštvo, se je vsem zameril; omalovažujoče izjave; omalovažujoče vedenje; prisl.: omalovažujoče ravnati s kom omalovaževán -a -o: njegova umetnost je bila nepoznana ali omalovaževana ♪
  2.      omámljanje  -a s (á) glagolnik od omamljati: omamljanje s plinom / omamljanje z lepoto ♪
  3.      omamljeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko omamljati: prijeten vonj ga je omamljeval omamljujóč -a -e: omamljujoča ljubezen; prisl.: omamljujoče se smejati ♪
  4.      omeceváti  -újem tudi omécevati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̄) zastar. obotavljati se, omahovati: videl je, da omecuje / omecevala je, ali naj gre ali ne ♪
  5.      omedlévati  -am [med in mǝd] nedov. (ẹ́) 1. prihajati v stanje brez zavesti, zavedanja: od vročine so ljudje omedlevali 2. knjiž., redko izgubljati moč, slabeti: vojaki so vse bolj omedlevali; pren. njihovo navdušenje je začelo omedlevati 3. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo; medleti: zarja že omedleva / ekspr. ulična svetilka omedleva slabo sveti 4. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: omedlevati po domačih krajih ♪
  6.      oménjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od omenjati: pri omenjanju njegovega imena je zardela / motilo ga je nenehno omenjanje, da so igro izgubili ♪
  7.      omiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe // delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo // delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja 3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale ♪
  8.      ómnibus  -a m (ọ̑) 1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego 2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus // z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov ◊ film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; neskl. pril.: omnibus film, revija ♪
  9.      omotávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. ovijati, zavijati: vrat mu je skrbno omotavala, da se ne bi prehladil ♪
  10.      omreževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. obdajati, ograjevati z mrežo: omreževati vrt / pajčevina je omreževala travo 2. ekspr. zvijačno pridobivati si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ona zna omreževati moške ♪
  11.      omuhávati se  -am se nedov. (ȃ) 1. nar. obotavljati se, obirati se: šel je nerad, zato se je omuhaval 2. star., v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: omuhava se okrog sosedove hčerke ♪
  12.      onemévati  -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval ♪
  13.      onemôči  -mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel // prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; oslabeti: srce mu je onemoglo; pren., ekspr. njegova vloga v društvu je precej onemogla onemógel -môgla in -mógla -o 1. deležnik od onemoči: onemogel človek; postal je onemogel; onemogel se je zgrudil na tla; duševno, telesno onemogel; onemogel od dela; onemoglo zimsko sonce 2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: onemogel bes, srd; zajokala je v onemogli jezi; prisl.: onemoglo stokati; sam.: skrbeti za onemogle ♪
  14.      onemogóčati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da kaj ni mogoče: onemogočati komu delo, stike z ljudmi / posebna naprava onemogoča premikanje v levo preprečuje // publ. delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: onemogočati nasprotne igralce ♪
  15.      onemogóčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, povzročiti, da kaj ni mogoče: onemogočiti komu delo, delovanje, študij; neurje je onemogočilo promet // publ. narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: domači igralci so popolnoma onemogočili nasprotnike; onemogočiti predsednika / pred javnostjo so ga onemogočili onemogóčen -a -o: onemogočen prehod ♪
  16.      onesposóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kdo ne more opravljati določenega dela, dejavnosti: poškodba ga je za nekaj časa popolnoma onesposobila; onesposobiti človeka za delo, gibanje; onesposobiti sovražnika za boj / publ. gverilci so onesposobili dva tisoč vojakov // publ. povzročiti, da kaj ne more opravljati svoje funkcije: partizani so onesposobili železniško progo; onesposobiti hiše za bivanje; plazovi so onesposobili cestišče za vožnjo onesposóbljen -a -o: onesposobljen za delo, življenje; onesposobljena ladja ♪
  17.      onesvéščenec  -nca m (ẹ̑) kdor omedli: pomagati onesveščencu; odpeljati onesveščenca k zdravniku ♪
  18.      oníkati  -am nedov. (ȋ) nekdaj uporabljati v govoru s spoštovano osebo obliko tretje osebe množine moškega spola: čeprav je bila gospa njegova daljna sorodnica, jo je onikal; v mestih so se ljudje onikali ♪
  19.      onkologíja  -e ž (ȋ) veda o novotvorbah: ukvarjati se z onkologijo ♪
  20.      onomástika  -e ž (á) veda o (lastnih) imenih, imenoslovje: ukvarjati se z onomastiko; onomastika in toponomastika ♪
  21.      ónostránstvo  -a s (ọ̑-ā) onstranstvo: obljubljati srečno življenje v onostranstvu / verjeti v onostranstvo ♪
  22.      opájanje  -a s (ā) glagolnik od opajati: opajanje s pijačo / opajanje nad lepoto ♪
  23.      opalizírati  -am nedov. (ȋ) fiz. spreminjati barvne odtenke kot opal: raztopina modrikasto opalizira ♪
  24.      opasováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati, nameščati komu pas: opasovati otroka; oblačil in opasoval se je kar med tekom // delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasovati meč; opasovati si predpasnik 2. knjiž. obdajati, obkrožati: okope so opasovali z žičnimi ovirami / hišo opasuje lesen hodnik; hribovje v polkrogu opasuje ravnino ♪
  25.      opážati  -am nedov. (á) z gledanjem zaznavati: človeško oko opaža mnogo več kot živalsko // zaznavati sploh: opaža, da mu pojemajo moči; vsi so opažali, da je huda ∙ knjiž. nehal jo je opažati se zanimati zanjo, jo ogovarjati // zaznavati, da kaj je, obstaja: opažati napake, pomanjkljivosti; med obema primerkoma ne opažamo bistvenih razlik; opaža se znižanje cen / publ.: v zadnjem času opažamo vse več takih tendenc; v poročilih se opaža površen odnos do položaja na ogroženem področju je viden, se kaže ♪

   4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA