Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jati (3.268-3.292)


  1.      lúna  -e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami ● poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven ◊ astr. Jupitrove lune sateliti ♪
  2.      lunohòd  -óda m (ȍ ọ́) teh. sovjetsko avtomatsko vozilo brez posadke z daljinsko vodenimi napravami za raziskovanje lune: lunohod je začel pošiljati podatke ♪
  3.      lupíti  in lúpiti -im nedov. (ȋ ú) 1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino // odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi 2. ekspr., redko izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike lupíti se in lúpiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: po bolezni, močnem sončenju se koža lupi / lupiti se v luskah / pog. hrbet se mu lupi koža na hrbtu ♪
  4.      luščína  -e ž (í) zunanji del stroka: spravljati zrna fižola, graha iz luščin / pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine // ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino: luščine bučnega, sončničnega semena / orehova jedrca je zmlel, luščine pa vrgel v ogenj / jajčne luščine lupine ♪
  5.      luščíti  in lúščiti -im nedov. (ȋ ú) 1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru // odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / redko luščiti jajce lupiti 2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo // v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. zavest proletariata se je šele luščila iz splošne družbene miselnosti ∙ ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale 3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet ◊ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu luščèč -éča -e: luščeče se stene lúščen -a -o: luščeni furnir; luščeni oves ♪
  6.      lúža  -e ž (ú) 1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah // plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži 2. navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina; umorjeni je ležal v luži krvi ● ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo čez (Atlantski) ocean ♪
  7.      lúžiščina  -e ž (ū) lužiškosrbski jezik: prevajati iz lužiščine ♦ lingv. dolnja, gornja lužiščina ♪
  8.      máček 2 -čka m (á) nav. ekspr. slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola: kje si krokal, da imaš takega mačka; z ležanjem, s tabletami preganjati mačka; maček po šmarnici // navadno v zvezi moralni maček občutek krivde po dejanju, ki ima navadno negativne posledice: po razbrzdanem življenju se ga je lotil moralni maček; ima hudega moralnega mačka ♪
  9.      máčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči ● ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču) ◊ bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka máčje prisl.: mačje uren; po mačje je splezal na drevo; sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu ♪
  10.      madônati  -am in madónati -am nedov. (ȏ; ọ̑) ekspr. preklinjati z besedo madona: na vso moč madonati ♪
  11.      magíja  -e ž (ȋ) 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: učiti se magije; gojiti magijo; elementi, skrivnosti magije 2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi 3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede ♪
  12.      máhati  -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom: ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš ● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr., redko po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance maháje: ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom mahajóč -a -e: govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali ♪
  13.      majánje  tudi májanje -a s (ȃ; á) glagolnik od majati: neverno in posmehljivo majanje z glavo / majanje starega sveta ♪
  14.      majarón  -a m (ọ̑) začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem: sejati majaron; vejica majarona / jedi dodati majarona majaronove liste, majaronovo vejico ♪
  15.      májhen  -hna -o prid., mánjši (ȃ) 1. ki dosega nizko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno / publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo 2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega / majhni umetniki včasih popravljajo velike // slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si ● ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; kot vljudnostna fraza imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi ◊ mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič májhno prisl., nar. malo: francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor májhni -a -o sam., nar. mali: majhni so bili zmeraj zatirani; naše majhno zdajle spi; biti z majhnim zadovoljen; prim. mali prid., mali m, mala, malo, manj, manjši ♪
  16.      makarónar  -ja m (ọ̑) pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na makaronarje ♪
  17.      makéta  -e ž (ẹ̑) predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete ◊ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti ♪
  18.      maksíma  -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova maksima je bila: vztrajati do konca; ravnati se po maksimi: svoboda ali smrt / življenjska maksima / pesnikove maksime in aforizmi ♪
  19.      makulatúra  -e ž (ȗ) 1. tisk. slabo tiskana, izdelana knjiga ali tiskovina: odpeljati makulaturo; makulatura za zavijanje; staro zalogo knjig so prodali kot makulaturo / žarg. brošura bo šla v makulaturo 2. knjiž. malo vredna literatura: bere le makulaturo ♪
  20.      máli  -a -o prid. (ȃ; sam. iz prislova ā) 1. določna oblika od majhen: a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata b) pog.: mali golaž; malo pivo c) spori v malih kolektivih; mali narodi č) topovi z malimi dometi d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija / mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest g) male in velike napake h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali 2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo ● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju ◊ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astr. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; muz. mali f četrti ton v mali oktavi; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet nogomet, pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka máli -a -o sam.: pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; redko z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč dinarjev najmanj tisoč dinarjev; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. majhen, mala, mali m, malo, manj ♪
  21.      maliciózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. hudoben, škodoželjen: pripisovati nasprotniku maliciozne lastnosti / poročila so lažna in maliciozna maliciózno prisl.: maliciozno se smehljati ♪
  22.      malíčiti  -im nedov. (í ȋ) nav. ekspr. spreminjati naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu maliči obraz // spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: ta avtor maliči jezik; maličiti sistem // pačiti, potvarjati: ponarejati in maličiti dejstva; maličiti dogodke / redko kaj se tako lepotičiš in maličiš ♪
  23.      malikoválstvo  -a [u̯s] s (ȃ) čaščenje malikov: izganjati malikovalstvo; razširjenost malikovalstva ♪
  24.      málin  -a m (á) star. mlin: pognati malin; potok goni maline in žage / ostanki starega malina / nesti, peljati v malin ♪
  25.      malodúšje  -a s (ȗ) stanje človeka, ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: kljub neuspehu ga ni prevzelo malodušje; malodušje je zajelo vso skupino; kazati, vzbujati malodušje; pretirana samozavest in malodušje ♪

   3.143 3.168 3.193 3.218 3.243 3.268 3.293 3.318 3.343 3.368  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA