Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jati (1.418-1.442)



  1.      ávtocésta  in ávto césta -e ž (-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb
  2.      ávtodóm  in ávto dóm -a m (-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom
  3.      avtográm  -a m () svojeročni podpis znamenite osebe: dajati, deliti avtograme; lov na avtograme
  4.      avtokratízem  -zma m () avtokratska miselnost, samovolja: v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem / njegovo delovanje so imeli za avtokratizem / vzpostaviti avtokratizem avtokracijo
  5.      avtomatízem  -zma m () stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
  6.      avtomobíl  -a m () cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil
  7.      avtomobílček  -čka m () 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
  8.      ávtoplášč  in ávto plášč -a m (-á) avtomobilski plašč: zamenjati avtoplašč
  9.      ávtosêrvis  -a m (-) servis (za avtomobile): avtomobil je odpeljal v avtoservis / peljati avto na avtoservis na pregled, v popravilo
  10.      ávtostòp  -ópa m (- -ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop
  11.      ávtostráda  -e ž (-ā) avtocesta: peljati se po avtostradi; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke-Milan
  12.      ávtotáksi  -ja m (-) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame za krajše prevoze; taksi: najeti, poklicati avtotaksi; pripeljati se z avtotaksijem / sesti v avtotaksi; neskl. pril.: organizirali bodo avtotaksi službo
  13.      ažúren 1 -rna -o prid. () adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni ažúrno prisl.: ažurno spremljati aktualne dogodke
  14.      ažurírati 1 -am nedov. in dov. () adm. delati kaj ažurno: ažurirati knjigovodstvo ažuríran -a -o: izdajati ažurirano informativno literaturo
  15.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babicaetn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
  16.      babjevérstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. praznoverstvo, vraževerstvo: preganjati babjeverstvo
  17.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim
  18.      bajáco  in bajázzo -a [-aco] m () na poseben način oblečen komedijant, burkež: smejati se bajacu; za pusta je bil maskiran kot bajaco
  19.      bájanje  -a s () glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja
  20.      bájiti  -im nedov.) knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati: bajiti zgodbe iz starih časov; pren. nekje baji harfa
  21.      bakrenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati bakrene barve: drevje bakreni
  22.      bála  -e ž (á) 1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame ♦ trg. bala papirja 10.000 pol 2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala
  23.      balánsa  -e ž () redko 1. ravnotežje: pri plesu je treba držati balanso 2. balanca: peljati kolo za balanso
  24.      balístika  -e ž (í) veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika
  25.      balkanizírati  -am nedov. in dov. () nav. slabš. uvajati balkanske razmere: balkanizirati deželo; Evropa se balkanizira

   1.293 1.318 1.343 1.368 1.393 1.418 1.443 1.468 1.493 1.518  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA