Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jar (201-225)

201.      svinjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na svinjarje: svinjarsko delo / težko prenaša ta svinjarski jezik / ima več svinjarskih fotografij nespodobnih, opolzkih ♪
202.      têmpljar  -ja m (ȇ) zgod., od 12. do 14. stoletja član viteškega reda, ki se je v začetku ukvarjal zlasti z vojaško zaščito krščanskih romarjev v Palestini: cerkev so imeli v posesti templjarji ♪
203.      têmpljarski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na templjarje: templjarska cerkev / templjarski viteški red ♪
204.      tramvájar  tudi trámvajar -ja m (ȃ; ȃ) ekspr. voznik tramvaja: tramvajar je zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti / stavka tramvajarjev vseh zaposlenih pri tramvajskem podjetju ♪
205.      ujármiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. vpreči v jarem: ujarmiti vola ♪
206.      usnjár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem usnja: usnjarji in tekstilci // delavec v proizvodnji usnja: razpisati delovno mesto usnjarja 2. nekdaj lastnik usnjarne: zaposlil se je pri usnjarju ◊ rib. v ribniku vzrejen krap, ki je brez lusk ♪
207.      usnjaríja  -e ž (ȋ) star. usnjarna: dati kože v usnjarijo / poleg hiše je stala usnjarija ♪
208.      usnjárna  -e ž (ȃ) podjetje za izdelavo usnja: delati v usnjarni; usnjarne in tovarne čevljev / obnova usnjarne ♪
209.      usnjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na usnjarje ali usnjarstvo: usnjarska šola / usnjarska industrija / usnjarski inženir, tehnik / usnjarski noži, stroji ♪
210.      usnjárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem usnja: središče usnjarstva ♪
211.      váljar  -ja m (á) 1. navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa: razvaljati testo z valjarjem / kuhinjski valjar 2. priprava, stroj za valjanje: valjar ravna, tlači cestišče; vleči, voziti valjar; drobiti kepe z valjarjem; betonski, jeklen, lesen valjar / cestni, snežni valjar; motorni, ročni valjar; valjar za platno ♦ teh. vibracijski valjar 3. priprava v obliki valja za nanašanje barve, laka: nanašati lak z valjarjem; čopiči in valjarji ● publ. ruski valjar nezadržno prodiranje sovjetske armade v drugi svetovni vojni; publ. sovražnikov valjar je šel mimo napad, prodor z armado, ki vse uničuje ♪
212.      valjár  -ja m (á) delavec v valjarni: plavžarji in valjarji ♪
213.      váljarček  -čka m (á) manjšalnica od valjar, priprava: valjati testo z lesenim valjarčkom / vrtni valjarček ♪
214.      valjárna  -e ž (ȃ) obrat za valjanje kovin: ob jeklarni gradijo valjarno; valjarna bakra, pločevine ♪
215.      valjárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valjarno: valjarniške naprave / valjarniška tehnika ♪
216.      véjarica  -e ž (ẹ̑) manjša sekira za sekanje, obsekavanje vej: z vejarico oklestiti veje ♪
217.      víbrováljar  in víbro váljar -ja m (ȋ-á) žarg., teh. vibracijski valjar: delati z vibrovaljarjem ♪
218.      vojarín  -a m (ȋ) etn. plesalec, ki vodi kolo ♪
219.      vojarínka  -e ž (ȋ) etn. plesalka, ki vodi kolo ♪
220.      zabojárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje zabojev: delati v zabojarni; žaga in zabojarna ♪
221.      zasanjáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. začeti sanjariti: zasanjariti o novem življenju ♪
222.      zéljar  -ja m (ẹ̑) kdor prideluje ali prodaja zelje: zeljarji iz ljubljanske okolice ♪
223.      zéljarica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki prideluje ali prodaja zelje: stojnice zeljaric na trgu ♪
224.      zéljarka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki prideluje ali prodaja zelje: zeljarji in zeljarke ♪
225.      zéljarstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in pridelovanjem zelja: upad zeljarstva ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301