Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

jar (126-150)

126.      majarón  -a m (ọ̑) začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem: sejati majaron; vejica majarona / jedi dodati majarona majaronove liste, majaronovo vejico ♪
127.      majarónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na majaron: majaronovi listi / piti majaronov čaj; majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba ♦ gastr. majaronovo meso jed iz koščkov mesa, dušenega v omaki, ki ima močen okus po majaronu ♪
128.      mandrijár  -ja m (ā) nar. primorsko lastnik mandrije: mandrijarji prodajajo na trgu zelenjavo ♪
129.      metúljar  -ja m (ȗ) kdor zbira metulje, navadno v študijske namene: bil je navdušen metuljar in hroščar ♪
130.      milijárda  -e ž (ȃ) 1. tisoč milijonov: odšteti od milijarde; milijarda petsto tisoč / v prilastkovi rabi: pet milijard frankov; tri milijarde ton // pog. vrednost toliko denarnih enot: izgube znašajo nekaj milijard; naš izvoz se je povečal za štiri milijarde za štiri milijarde dinarjev 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: v tem času je žarek preletel milijarde kilometrov / tam je na milijarde mušic ♪
131.      milijárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na milijardo: milijardna investicija; milijardne vrednosti / milijardni posli ♪
132.      milijardêr  -ja m (ȇ) nav. ekspr. kdor ima milijardno premoženje: biti milijarder / ameriški milijarderji ♪
133.      milijardínka  -e ž (ȋ) teh. del na milijardo enakih delov razdeljene merske enote: milijardinka milimetra, sekunde; dvajset milijardink grama ♪
134.      modrijárh  -a m (ȃ) slabš. mislec, modrec: lažni modrijarh; kritika modrijarhov ♪
135.      montanjar  in montanjard gl. montagnard ♪
136.      novostrújar  -ja m (ȗ) žarg., lit. dekadent, naturalist: brati dela novostrujarjev ♪
137.      novostrújarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na novostrujarje: novostrujarska literatura ♪
138.      ognjár  -ja m (á) 1. v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar 2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet ♪
139.      ojármiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola ♪
140.      óljar  tudi oljár -ja m (ọ̑; á) kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem olja: postati oljar; istrski oljarji ♪
141.      óljarica  -e ž (ọ̑) knjiž. oljnica: letošnji pridelek oljaric je dober ♪
142.      oljárna  -e ž (ȃ) podjetje, obrat za pridobivanje olja: delati v oljarni ♪
143.      oljárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem olja: razvoj oljarstva ♪
144.      orodjár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja: tovarna bo zaposlila več orodjarjev in rezkalcev ♪
145.      orodjárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna ♪
146.      orodjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica ♪
147.      orodjárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja: orodjarstvo in železarstvo / lesno orodjarstvo ♪
148.      párkljar  -ja m (ȃ) nav. mn., nestrok. kopitarji, ki imajo dva prsta ali štiri prste, strok. sodoprsti kopitarji: govedo in drugi parkljarji ♪
149.      podjármiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. dobiti nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmiti sosednjo deželo; podjarmili so številna ljudstva // dobiti nad kom oblast, gospostvo sploh: z vsemi sredstvi ga hoče podjarmiti; čisto si ga je podjarmila podjármljen -a -o: podjarmljene dežele ♪
150.      podjármljati  -am nedov. (á) ekspr. dobivati nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmljati sosednje dežele // dobivati nad kom oblast, gospostvo sploh: podjarmljal je svoje sodelavce ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226